Macesen (Larix decidua)

Evropski (srednja Evropa, Alpe, do Karpatov) iglavec, ki jeseni odvrže liste. Višina: 20 - 40m, premer debla do 1.5m. Ne prenese sence, niti zasenčenja od strani. Je pionirska in zelo prezimno trdna vrsta. Rad odvrže spodnje veje, zaradi zasenčenja, ki ga povzročajo zgornje veje, ali pa preprosto zaradi zelo izražene apikalno dominantne rasti. Prav zato ga je treba (vsaj na začetku) pri vzgoji v bonsaj pogosto in dosledno vršičkati in obrezovati - predvsem pri vrhu. Listi (iglice) so nežno zelene barve, jeseni pa se obarvajo zlato rumeno. Drevo oblikujemo s pomočjo usmerjevalnega reza, vršičkanja in predvsem z ožicanjem, najraje takrat ko je drevo brez listov in se jasno vidi njegova struktura. Kot pri večini iglavcev, je tudi pri macesnu zelo težko oblikovati privlačen nebari, zlasti če za bonsaj uporabimo iz narave prinešeno drevo. če ga vzgojimo iz semena, je to nekoliko laže, saj imamo nad koreninami nadzor od vsega začetka. Lahko si pomagamo tudi tako, da korenine v nebari nacepimo, a to je že zahtevnejša tehnika. Z velikostjo listov (iglic) ni težav, saj niti na drevesih v naravi niso prevelike, v posodi pa se še zmanjšajo. Skorja je sive barve, na mladih drevesih gladka, a se kasneje relativno hitro razbrazda, kar da bonsaju privlačnejši videz starejšega drevesa. Najpogosteje ga oblikujemo v obliko bora (formalno ali neformalno pokončno ali nagnjeno), skoraj nikoli se ne "posreči" naravna oblika macesna, kjer so sekundarne veje povešene skoraj navpično navzdol in se v vetru elegantno zibljejo, kar da macesnu značilno zračno obliko. Takšna oblika bonsaja bi zahtevala zelo veliko drevo - skoraj imperialnih dimenzij.

Lega: sončna (macesen ne prenese sence), a korenine zaščitimo pred pripeko. Na lokacijah z vročo in vlažno klimo se macesni ne počutijo preveč dobro, pa tudi njihovi listi so manj privlačni: so daljši in zapognjeni nazaj za razliko od kompaktnih čopkov, ki se formirajo v hladnejših pogojih. S prezimovanjem vsaj v naših krajih ne bi smelo biti težav, saj je macesen izredno prezimno trden.

Presajanje: spomladi tik preden začne odganjati. Korenine zelo hitro rastejo, macesni pa niso radi z njimi na tesnem, zato je zlasti pri mlajših drevesih potrebno presajanje skoraj vsako leto. Odstranimo korenine, ki se navijajo okoli dna posode, ostanek pa cik-cak obrežemo. Macesen kot pionirska vrsta ni zahteven glede kakovosti prsti, mora pa biti prosto odcedna.

Razmnoževanje: s semeni; avtorji knjig navajajo tudi potaknjence iz vodilnih poganjkov, ki naj bi se potaknili pozno poleti ali zgodaj jeseni, a meni še ni uspelo (nisem se niti posebej trudil). Za grebeničenje niso primerni, saj spodnje veje, zlasti če so bolj povešene, hitro izgubijo vitalnost. (Po mojih izkušnjah je najbolje, če sadike prinesemo iz narave.)

Zalivanje: čarobne časovne formule ni. Zalivamo po potrebi; zemlja se ne sme izsušiti.

Gnojenje: v obdobju rasti na vsaka dva tedna, v obdobju mirovanja ne.

Primerne oblike: vse. Razen metlaste oblike, ki za večino iglavcev ni primerna, bi dodali tisti bolj konservativni. Sam bi dejal, da z malo potrpljenja in veliko žice naloga ni nemogoča. Oblika metle se pozimi zelo dobro vidi; če imamo dober primerek (kratko deblo, obilo stranskih poganjkov v obliki naper na kolesu) in ga odrežemo na pravem mestu (tik nad naperami), napere ožicamo poševno navzgor in počakamo nekaj let, da se razvejijo (medtem jih skrbno "žicamo" navzgor), lahko naredimo solidno metlo. Seveda ne smemo pričakovati vrhunskih rezultatov, ki jih s to obliko lahko dosežemo z bresti, zelkovami ali gabri. Macesen je zlasti primeren za formalno pokončno obliko, zaradi svoje apikalno dominantne rasti pa tudi za slog literati (bunjinji).

Podoben opis velja tudi za Japonski macesen (Larix kaempferi), ki se od evropskega ne razlikuje dosti. Mnogo avtorjev knjig o bonsajih ga v svojih knjigah favorizira, ker so hočeš nočeš japonofili. Marsikje se da tudi prebrati, da raste hitreje od evropskega in da ima gostejšo krošnjo, a resnici na ljubo je treba povedati, da temu ni tako. Japonski macesen zrase do 30 metrov in ima premer debla do 80 cm. Kar se tiče gostote listov pa tole: v rozetah evropskega macesna jih je od 30 do 40, v tistih japonskega pa od 20 do 35 (velja za odraslo drevo v naravi).