Kako začeti

"Tudi najdaljše potovanje se začne s prvim korakom," Lao Tse: Tao Te Ching

TRIJE ZAČETKI: NAKUP, BONSAJ IZ DREVESNICE IN BONSAJ IZ NARAVE SO NAJPRIMERNEJŠI ZA POPOLNEGA ZAČETNIKA. SEVEDA JE NAČINOV PRIDOBIVANJA T.I. PRE-BONSAJEV ŠE VELIKO VEČ (SEMENA, GREBENIČENJE...), AMPAK O TEM MORDA KDAJ DRUGIČ. PODROBNEJE TUDI V KNJIGI BONSAJ, UMETNOST IN FILOZOFIJA, KI BO MORDA IZŠLA LETA 2004 (SE IŠČE ZALOŽBO OZ. POKROVITELJA!!!).

NAKUP:

Nakup je kar primeren način začetka za popolne začetnike: praktično "dokončan" bonsaj je takoj na voljo, ob lastnem ustvarjanju nam bo vir navdiha in občudovanja, hkrati pa tudi tolažba ob začetniskih neuspehih, ki se jim ne da izogniti. Hkrati se z nakupom hočeš nočeš zapišemo umetnosti, saj je za bonsai treba skrbeti, ga zalivati in presajati.

Za nakup se odločimo v specializirani prodajalnici, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni, toda v bližnji prihodnosti bomo lahko bonsaj kupili tudi pri nas. Med tem je morda kakšen primerek pripravljen prodati gojitelj te umetnosti. Specializiranih trgovin je veliko v bližini čez mejo, tako v Avstriji kot tudi v Italiji, za sladokusce pa bo pravšnji obisk Heidelberga v Nemčiji. Tamkajšnji Bonsai - Centrum se je po zaslugi lastnika Paula Lesniewicza razvil v evropsko bonsajsko meko, kjer boste našli na tisoče bonsajev, tudi neprecenljive mojstrovine.

BONSAJ IZ DREVESNICE:

Enostavnejši in predvsem veliko cenejši način je nakup primerne sadike v drevesnici. Že v vsega nekaj sezonah lahko iz sadike vzgojimo vsega spoštovanja vreden bonsaj. Nakup v drevesnici je, po mojem skromnem mnenju, pravzaprav najprimernejši način za začetek in mnogo danes prvovrstnih bonsajev je svojo pot zacelo prav tam. V vsakem večjem slovenskem kraju ze najdemo drevesnico in večina jih je dobro založenih z najrazličnejšimi drevesnimi vrstami in grmovnicami. Drevesnice so najbogatejši vir potencialnih bonsajev in nakup je na nek način podoben iskanju primernega drevesa v naravi.

Izbiramo med vrstami z manjšimi ali drobnimi listi oz. iglavci, tako nam bo lažje ohraniti pravo, naravno razmerje. Tudi pri nakupu v drevesnici se je pametno odločiti za domače vrste oz. vrste, ki so dodobra prilagojene našim podnebnim razmeram.

Sicer pa lahko od strokovnjakov v drevesnici dobimo podatke o značilnostih in potrebah določene vrste, ali še bolje: s seboj v  drevesnico vzamemo knjigo, ki nam bo pomagala pri odločitvi. Sadike so sicer skoraj vedno označene z imeni, kar pa nam ne pomaga veliko, če ne vemo, kakšne so potrebe posamezne vrste.

Včasih je dobro pogledati po zapuščenih kotih drevesnice, kjer se morda skrivajo za navadnega kupca ne preveč lepe sadike, skrivenčene, polomljene, krmežljave, morda zaradi strogih kakovostnih določil namenjene celo na odpad - toda se kako primerne za bonsaj! Tako boste rešili drevo, sadiko dobili po znižani ceni, mogoče pa se bo z leti prav iz takšne sadike razvil prvovrsten bonsaj.

---

BONSAJ IZ NARAVE:

Klasični bonsaji so bili naravno rasla pritlikava drevesa, navadno iz gorskih območij, presajena v posodo. Poklicni lovci na bonsaje so na Kitajskem in Japonskem včasih tvegali celo svoja življenja, da so se dokopali do izjemnih primerkov. Takšna drevesa so še vedno najbolj cenjena, dobri primerki tudi temu primerno dragi - toda za nas jih Narava hrani zastonj. Globoko v sebi nosijo pridih divje narave, boja za življenje, neuklonljivost, lepoto, nenadomestljivo svežino - skratka vse, kar naj bi odlikovalo pravi bonsaj in kar je umetno praktično nemogoče posnemati.

Moderna ekološka zavest nam sicer preprečuje, da bi Naravi jemali primerke, ki se na nam nerazumljiv način pri življenju obdržijo na obmorskih pečinah, v visokogorskih stenah, bičani od vetra, dežja, snega in ledu, polni davno ali pa še ne tako davno zaceljenih ran. Večina klasičnih najdišč na Vzhodu je izčrpanih. Toda za sodobne lovce na bonsaje je kljub temu ostalo dovolj nahajališč: gradnja avtocest je tudi v Sloveniji pokopala že marsikatero drevo, pred prihodom buldožerjev je na trasah najti lepe primerke... Sploh so ceste, tudi gozdni kolovozi, hvaležna mesta za iskanje bonsajev iz narave - večkrat povoženo drevo se je nekako še obdržalo pri življenju, polomljeno deblo je zaceljeno v zanimivo obliko - ljubitelja bonsaja kar kliče naj ga reši. Tudi vedno znova obsekana drevesa ob cestah so zelo primerna. Ob  obnavljanju kamnitih ograj je primernih sadik več kot dovolj na voljo, pri obnavljanju zaraslih kraških gmajn prav tako, na višjeležečih pašnikih, kjer je govedo ali drobnica leta in leta objedala sadiko, skratka kjer se kaj obnavlja ali gradi, ima svoje mesto tudi ljubitelj bonsaja. Drevesa pridobljena na takšen način v sebi nosijo še globlji pridih boja za življenje kot osamljeni viharniki. Kajti njihov nasprotnik je veliko hujši kot Narava, nasproti jim stoji moderna civilizacija...

Tomaž Kovšca