Večnost nežno v času se umiva
in kot voda v morje se pretaka,
vedno v školjki čisti biser čaka.

Ljudje smo stalno med seboj povezani: doma, v službi, na cesti, v trgovini, pri športu in drugje. Vsi upamo, pričakujemo in si želimo dobrih prijateljev in sodelavcev, saj v tem življenju nenehno potrebujemo nekoga za sopotnika, zato iščemo drug drugega.

Nevidna nit, ki veže nas ljudi v sreči, veselju, ljubezni in tudi trpljenju, je nenehno navzoča med nami. Vanjo je vtisnjena vsaka beseda, ki jih nič koliko v enem dnevu izmenjamo med seboj, vsak dotik rok v znak spoštovanja, vsak korak ali stopinja na prašnih tleh, pa tudi sled čutov in čustev, ki odpirajo svet drugačnih pomenov in znamenj.

Kot v ogledalo poglejmo nazaj in se poiščimo na cesti življenja.

Na vrh     Naprej