STARO CELJSKO MESTNO OBZIDJE NEKOČ IN DANES V SLIKI IN BESEDI

 

Bojan Rebernak, prof. OŠ Frana Kranjca

Uvod.

Razpoznavni znak naših starih mest so ostanki mestnih obzidij, ki pa so le deloma ohranjena. V obdobju razvoja meščanstva so ovirala širjenje mest, zato so jih večinoma porušili. Nam so zapustili najznačilnejše dele, večje vogalne stolpe in tu in tam kakšna mestna vrata. Ker takrat še niso poznali čuta za varovanje kulturne dediščine se niti niso trudili, da bi obzidja ohranili. Izjema so naša primorska mesta, ki so obzidja mnogo bolje ohranila.

 

Tudi v Celju imamo srečo, da je ohranjeno mnogo fragmentov nekoč mogočnega obzidja. Naša naloga bo, da poiščemo, fotografiramo in opišemo današnje stanje teh ostankov.

 

Mestna obzidja so v preteklosti imela obrambno nalogo. Ščitila so obrtnike in trgovce. V srednjem veku so se bojevale države, pa tudi velikaši med sabo in proti vladarju. Celje je trške pravice dobilo od Vovberških grofov prednikov Celjanov. Trg Celje je imel okoli hiš okop z lesenim obrambnim plotom. Celjski grof Friderik II. je mestu podelil mestne pravice 11. 4. 1451, meščani pa so začeli graditi obzidje leto prej. Letos, 2006 torej mineva 555 let podelitve mestnih pravic in mestnega obzidja. Celje je obzidje dobilo ob pravem času, saj so konec 15. stoletja v naše kraje začeli vdirati Turki pa še uporni kmetje so postali nevarni.

 

Po dveh letih so obzidje dokončali. Imelo je obliko proti jugu zapotegnjenega kvadrata, stranice niso bile ravne. Vsaka stranica je bila dolga okoli 500 metrov. Prvotno so bila v obzidju najbrž le troja vrata: Spodnja ali Graška ob severnem, Zgornja ali Ljubljanska ob zahodnem in Vodna poznejša Kapucinska ob južnem izhodu iz mesta. Našteta večja vrata so imela po dve hišici, notranjo za vratarja in zunanjo za stražarja. Oba varuha sta imela dvojno nalogo: da nadzorujeta tiste, ki so prihajali v mesto in pobirata mitnino. Prvotno obzidje je imelo štiri vogalne stolpe. Bili so mogočni, prvi je bil v SZ, drugi v SV, tretji v JV in četrti v JZ vogalu. Slednji je najprej izginil, nadomestil ga je trden spodnji grad, ki je imel lastno obzidje tudi na notranji – mestni strani. Je pa JZ stolp viden na starejših načrtih, akvarelih iz 17. in 18. stoletja.

 

Z razvojem strelnega orožja in topov je obzidje izgubilo svojo funkcijo, meščani pa so se začeli počutiti utesnjeno. Leta 1785, ko je bilo mesto v finančni stiski, je mestni svet s cesarskim dovoljenjem prodal na dražbi obzidje in jarke. Podobno usodo so doživela mestna vrata.

 

Kaj nam je do danes ostalo od nekdaj mogočnega celjskega obzidja?

 

Sprehod – krožno pot okoli obzidja bomo začeli in končali na Muzejskem trgu pri študijski knjižnici in Pokrajinskem muzeju Celje (PMC).

Poletje 2006 je bilo delovno za celjske arheologe, saj so imeli dobra dva meseca časa, da raziščejo gradbišče nove celjske knjižnice. Iz fotografije se vidi višina obzidja, kamor se je prislonila porušena hiša. Arheologi si še niso edini ali res gre za steno obzidja.

Temelji celjskega južnega mestnega obzidja, kjer bodo gradili novo knjižnico.

Ostanki južnega mestnega obzidja v pritličju večstanovanjeske stare hiše na Muzejskem trgu.

Na dvorišču in v kletnih prostorih vojašnice je mnogo rimskih ostankov in plastik, kar priča, da je na tem mestu že obstajala večja rimska stavba (arx). V srednjem veku je tukaj najprej nastal stolpni gradič plemičev Graslov, ki so ga Celjski razširili v spodnji grad (Knežji dvorec). Tu je ostalo obzidje z jarkom, ko je kraj že dobil lastno obzidje z jarkom. Grad pa je čuval mogočni JZ vogalni stolp, katerega zasnova je vidna v kletnih prostorih današnje obnovljene stavbe. Leta 1750 so spodnji grad preuredili v vojašnico. V začetku 19. stoletja so porušili obzidje in zasuli obrambni jarek. V času Stare Jugoslavije je vojašnica nosila ime kralja Petra, v socialistični Jugoslaviji pa po narodnem heroju Slavku Šlandru.

Po postavitvi spodnjega gradu JZ stolp ni bil več potreben, saj je utrdba imela lastno obzidje. Podrli so ga leta 1804.

Na stiku današnje Ljubljanske in Prešernove ulice (parkirišča pred Turško mačko) so bila Ljubljanska ali zgornja vrata. Podrli so jih leta 1775, ker so močno ovirala promet z vozovi.  Danes je ponaredek v marmor vklesanega celjskega grba s tremi šesterokrakimi zvezdami in letnico 1540 vzidan v stanovanjsko zgradbo Pokojninskega zavoda na Ljubljanski ulici 6, ki stoji na mestu nekdanjih vrat. V to zgradbo je ploščo dal vklesati arhitekt Vladimir Šubic.

Izvirna plošča, ki je bila vzidana nad Ljubljanskimi vrati je razstavljena v Pokrajinskem muzeju Celje. Letnica postavitve Ljubljanskih vrat je tukaj 1541.

Na mestu nekdanjih Ljublanskih vrat sta na mestu prehoda za pešče dve tlakovani liniji, ki nonazarjata nekdanja mestna vrata. Marmornate plošče na pločniku pa ponazarjajo debelino nekdanjega  zahodnega obzidja.

V bližini ruševin nekdanjih Ljubljanskih vrat je stala hiša Alme Karlin, svetovne popotnice in pisateljice. V njen spomin so na mesto nekdanje hiše vzidali spominsko ploščo.

Na parkirišču pred hotelom Turška mačka je vidno zahodno obzidje od Ljubljanskih vrat proti SZ gledališkemu stolpu. Vanj so poleg srednjeveških zagotovo vgrajeni še rimski kamni. Nanj so se iz zunanje strani obzidja naslonile stanovanjske hiše.

Na vrtu hotela Turška mačka je lepo vidno zahodno staro mestno obzidje.

SZ vogalni – gledališki stolp. Ko je obzidje še stalo sta se  nanj naslanjali dve hišivi (ena vzdolž Gledališke in druga vzdolž Vodnikove ulice). V drugi je domoval rabelj, ki je v stolpu imel mučilnico. Stolp, ki je preurejen, je še vedno sestavni del celjske gledališke stavbe.

Stolp je dvakrat prepasan, ima strmo stožčasto streho, ki je prvotno bila krita s skodlami. Na levi je obzidje proti današnji vodnikovi ulici . Nanj je prislonjena hiša, obzidje so predrli s štirikotnimi okni. V višini nadstropja je ob njej speljan leseni hodnik, ki sloni na lesenih konzolah. V njegovem vrhnjem delu so vidne še strelnice. V ozadju so stavbe izven obzidja. SZ stolp je bil najmogočnejši objekt srednejveškega utrdbenega sistema, od 17. stol. Je služil za mučilnico. Kasneje v 19. stoletju je bilo v stolpu ter hišici celjsko gledališče, v katerem so uprizarjali tudi slovenske predstave. O tem priča tudi spominska plošča, vzidana na njegovi zunanjščini. (Friderik Byloff: Severozahodni mestni stolp, 1824.)

Severna veduta hiš (Vodnikova ulica proti Graškim vartom) iz 18. stol., ki so se naslonile na zunanjo stran obzidja. Ulica je nastala po letu 1850, ko so zasuli obrambni jarek, južna vrsta hiš stoji prav na jarku, severna (na sliki) pa ob bivšem nasipu.

Najlepši ostanek srednjeveškega mestnega obzidja se nahaja na manjši zelenici v Vodnikovi ulici, kjer je tudi spomenik slovenskemu epiku Antonu Aškercu.

V obzidje so naknadno bila vgrajena okna, strelne line (strelnice) pa so izvirne.

Detajl iz obzidja v Vodnikovi ulici: dve vzidani strelni lini (strelnici).

Na stiku današnje Vodnikove in Cankarjeve ulice so bila znamenita spodnja ali Graška (Grajska) vrata. Pred Graškimi vrati je bil na drugi strani jarka okop na katerega je bila naslonjena ne več prvotna stražna (mitniška) hiša. Tam je bil ovinek in je zato ovirala promet Ko je arhitekt Jože Plečnik leta 1929 gradil Ljudsko posojilnico, so tisto hišico podrli.

Na podrti mitniški hišici je bila nad vrati vzidana plošča z letnico 1530, ki so jo rešili. Na njej je bilo v začetnicah izraženo geslo cesarja Friderika III.: A E I O U, kar pomeni (A) Austrija (E) erit (I) in O (orbi) U (ultima). V prevodu: Avstrija bo zadnja na svetu (bo vse preživela). Izvirno ploščo hrani PMC in še ni razstavljena za oglede.

V Gubčevi ulici nasproti veleblagovnice se nahaja SV vogalni stolp. Nanj se je naslonila hiša, ki jo je leta 1906 kupila mestna občina. Danes se v stolpu nahaja bife, kletni prostori služijo za skladišče. Stolp ima od zunaj in znotraj omet, srednjeveški kamni se ne vidijo.

SV vogalni stolp iz poštnega dvorišča je tudi okrogle oblike, kot ostali stolpi, kar pomeni, da so bili obnovljeni v 16. stol. ali še kasneje.

V nadaljevanju vzhodne poteze mestnega obzidja od SV proti JV vogalnemu stolpu se kot podaljšek SV vogalnega stolpa nahaja rekonstruiran del obzidja. Lepo je vidna debelina, višina, lesena konstrukcija obrambnega hodnika in streha nad obzidjem. Lep ambient so izkoristili za bife.

Zunanja stran rekonstruiranega obzidja ponuja pogled na cino in ključasto strelno lino (strelnico).

Detajl rekonstruiranega obzidja: ključasta strelna lina.

V Razlagovi ulici ob novejšem prizidku hotela Evrope se nahaja vmestni stolp vzhodnega obzidjaDo konca 18. stol. je bil v lasti mestne hiše nato pa so ga prodali zasebnikom. Zadnja lastnika sta ga konec 19. stol. kljub protestom na notranji strani obzidja (Kocenova ulica) neokusno obzidala - okroglo obliko sta prezidala v kvadratno. Danes je v kvadratnem delu stolpa, ki gleda na Kocenovo ulico kurilnica hotela Evropa. Ocena nekdanje višine stolpa in ostalih stolpov: današnji višini 5 metrov je potrebno dodati še globino kleti (2-3 metre) in globino obrambnega jarka, ki je danes zasut (2 metra). Skupno višino nekdanjih stolpov tako lahko ocenimo na približno 9 – 10 metrov!

Notranjost vmestnega stolpa vzhodnega obzidja. Vidna je lesena konstrukcija v dveh nadstropjih. Hotel Evropa ima v stolpu neurejeno skladišče. Notranjost stolpa je v slabem stanju, kar pa lahko trdimo tudi za zunanjost, saj na strehi stolpa raste edino »strešno« drevo v centru Celja.

Vzhodna – notranja veduta celjskega mestnega obzidja od vmestnega stolpa do JV Vodnega stolpa (Kocenova ulica)

JV vogalni stolp (Vodni ali Špitalski) iz notranjosti obzidja. Kot v Gubčevi ulici, tukaj obrambni hodnik z nadstrešjem nista obnovljena. Prizorišče služi letnemu gledališču za otroke. Leta 1785 je stolp prišel iz rok mestne hiše v zasebno last.

Risbo JZ mestnega stolpa je leta 1827 upodobil Ziestler. Ob vznožju, kjer je omet odluščen, se vidi njegova zidava. Solp je upodobljen iz JZ strani, kjer se stika z porušenim obzidjem. Na njem je vzidanih več plošč: rimska napisna plošča – nagrobnik in fragment z rastlinskim okrasom), plošča, ki kaže nivo vode leta 1672 in desno spodaj pod njo še židovska plošča, ki je danes ni več.

Vodni stolp iz zunanje strani obzidja danes. Obokana vrata so bila pozidana kasneje in ne sodijo v sklop  srednjeveškega obzidja.

Ostanek južne poteze mestnega obzidja od Vodnega stolpa proti Vodnim (Savinjskim, Kapucinskim, Laškim) vratom pri parkirišču gostilne Berger.

Slika predstavlja Vodna vrata neznanega avtorja okoli leta 1830. Sredi slike je južni mestni vhodni stolp, ki ima v pritličju polkrožna vrata z utorom za dvižni most. Nad vrati je mestni grb. Gre za edino znano veduto, ki nam ohranja podobo leta 1851 podrtih vodnih mestnih vrat. Po prodaji vrat na dražbi leta 1765 so vrata prišla v last zasebnikov. Občina je vrata odkupila leta 1850 in jih porušila. Kamenje so porabili za stolp Marijine cerkve, ostalo kamnenje pa so porabili za vzhodni trakt gimnazije. Še prej, 1804 so odstranili stražarsko hišico, ki je stala čez današnjo Savinjsko ulico nad bivšim špitalom in staro gimnazijo.

Na prehodu iz Slomškovega trga na jug so bila do leta 1851 Savinjska vrata, naslonjena na vzhodni strani na bivši špital, na zahodni pa na bivšo gimnazijo. Od vrat se je ohranila le vzidana okrašena kamnita plošča z letnico 1466 in napisom F.I.  A.E.I.O.U. (Friderik imperator, Austrija erit in urbi ultima). Plošča je sedaj vzidana na hišno začelje hiše na Slomškovem trgu 7, ki je obrnjena na Savinjsko ulico. Deset let po izumrtju Celjanov in bojih za njihovo dediščino, sta habsburški tračni in celjski z zvezdami okrašeni grb že združena pod okriljem cesarskega orla.

Ostanki južnega obzidja s Slomškovim spomenikom in opatijsko cerkvijo sv. Danijela v ozadju.

Ohranjeni vmestni stolpič južnega mestnega obzidja združen s stanovanjsko hišo iz ulice Na okopih. Danes je v tej stavbi glasbena šola. V pritličju in v kletnih prostorih stolpič ni ometan – vidni so stari kamni.

Na južno obzidje so se iz notranje strani (ulica Na okopih) naslonile stanovanjske hiše, ki so ohranile hrbtno stran neometano. Izjema je hiša v sredini, ki so ji dozidali nadzidek – spahnjenico, ki štrli prek obzidja. Uporabljali so jo kot »skrivni kotiček«. Obzidju, kljub temu, da je prizidek žal ometan, ni naredila večje škode. Večji tujek je moderno obnovljena zgradba z nadstreškom in betonsko ograjo – vrtom, ki močno kazi sicer prelepo južno silhueto obzidja.

Ohranjeno pročelje hiše pred prehodom od Savinjskega nabrežja v ulico Na okopih na Muzejski trg.

Prehod iz Savinjskega nabrežja v ulico Na okopih in Muzejski trg. Ohranjeni so temelji obzidja, sam zid pa »razpolavlja2 zgradbo nekdanje Stare grofije – današnjega Pokrajinskega muzeja Celje (PMC).

V kleti PMC, kjer se nahaja arheološka zbirka rimskih ostankov je vidna nosilna stena - debelina obzidja.

V kleti PMC je izza kulise v sosednjem prostoru, ki ni odprt za obiskovalce vidna druga – neometana stran zidu celjskega mestnega obzidja.