uvod zbiralne leče optični instrumenti naloge
V zraku so takšne konkavne leče (ki so v sredini tanjše kot ob robu). Ker žarke razpršujejo, nimajo pravega gorišča. Žarki, ki padajo na lečo vzporedno z optično osjo, se po lomu v leči razpršijo tako, kot da izhajajo iz navideznega gorišča -F.
Pravimo, da ima konkavna leča negativno goriščno razdaljo; navidezno gorišče -F je od leče oddaljeno -f.
Razpršilne leče preslikujejo podobno kot konkavna zrcala. Ne glede na oddaljenost a predmeta od leče, je slika navidezna, pokončna in pomanjšana; nastane na območju med lečo in njenim navideznim goriščem, na isti strani leče, kot stoji predmet.
Pri konstrukciji lege in velikosti slike si pomagamo z dvema žarkoma, za katera vemo, kako se v leči lomita: vzporedni žarek se lomi, kot da izhaja iz navideznega gorišča; središčni žarek se ne lomi.
Navidezna slika - S nastane v presečišču podaljškov razpršenih lomljenih žarkov. Slika je vedno navidezna, pokončna in pomanjšana.
Tudi za razpršilne leče uporabimo enačbo leče: