V šifrantu Končane šole so navedene šole s študijskimi programi in smermi, po katerih se je v Republiki Sloveniji možno izobraževati danes oz. se je bilo možno izobraževati nekoč. Najprej so navedene fakultete in visoke šole, članice obeh univerz ter samostojni visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji. Visokošolskim zavodom sledijo višje strokovne šole (od šifre 910000 dalje), ki so bile vpeljane z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št.12/96 in 44/00) in katerih programi so se začeli izvajati v šolskem letu 1996/97. Višjim strokovnim šolam sledijo srednješolski programi, in sicer najprej srednja glasbena in baletna šola s smermi (od šifre 950000 dalje) in nato programi srednjih in poklicnih šol po izobraževalnih področjih (od šifre 980000 dalje). Šifrant se zaključi z osnovno šolo in nedokončano osnovno šolo. Znotraj teh sklopov so zavodi razvrščeni po abecednem zaporedju.

Pri visokošolskih zavodih so najprej navedene članice Univerze v Ljubljani (UL), kar je razvidno tudi iz kratice njihovega naziva (kratica Pedagoške fakultete v Ljubljani se začne z oznako pripadnosti univerzi, in sicer: UL PF). Sledijo jim članice Univerze v Mariboru (UM), tudi to je razvidno iz kratice posameznega zavoda (UM PF, kar torej pomeni: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta). Naslednji so samostojni visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. Na koncu seznama visokošolskih zavodov se nahajata še študij na vojaških akademijah in specializacije, ki se izvajajo na Ministrstvu za zdravstvo. Višje šole, ki več ne obstajajo, so tudi razporejene po svoji nekdanji pripadnosti določeni univerzi in so označene z zvezdico. Tako seznamu visokošolskih zavodov Univerze v Ljubljani sledijo še Višja gospodinjska šola Groblje* (UL VGŠ*), Višja železniška šola* (UL VŽŠ*) in Višja tehniška varnostna šola* (UL VTVŠ*), katere študijski program varstvo pri delu in požarno varstvo se trenutno izvaja na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT). Na koncu seznama visokošolskih zavodov Univerze v Mariboru pa se nahaja Višja stomatološka šola* (UM VSŠ*).

• študij krajinske arhitekture, ki ga je nekoč izvajala Biotehniška fakulteta v okviru Oddelka za agronomijo, se danes izvaja na ločenem Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete (UL BF);

• Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo se je razdelila na Fakulteto za arhitekturo (UL FA) in Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG);

• smeri študijskih programov, ki jih je pred preoblikovanjem izvajala Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, so uvrščene pod Fakulteto za elektrotehniko Ljubljana (UL FE) oz. (UL FE) oz. Fakulteto za računalništvo in informatiko Ljubljana (UL FRI);

• programi, ki jih je izvajala nekdanja Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, se danes izvajajo v okviru Naravoslovnotehniške fakultete, nekateri pa v okviru samostojnih fakultet. Programi nekdanjega Oddelka za montanistiko, Oddelka za tekstilno tehnologijo in Oddelka za kemijsko izobraževanje in informatiko se izvajajo v okviru Naravoslovnotehniške fakultete (UL NTF), v okviru danes samostojnih fakultet pa se izvajajo programi nekdanjega Oddelka za farmacijo v okviru Fakultete za farmacijo (UL FFa), Oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo v okviru Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT) ter Oddelka za matematiko in mehaniko in Oddelka za fiziko v okviru Fakultete za matematiko in fiziko (UL FMF);

• Tehniška fakulteta Maribor se je preoblikovala v samostojne fakultete, in sicer v Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM FER), Fakulteto za gradbeništvo (UM FG), Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo (UM FKKT) in Fakulteto za strojništvo (UM FS).

V šifrantu so pod imenom posamezne fakultete oz. šole navedeni študijski programi in smeri, ki jih fakulteta oz. šola izvaja danes ali jih je izvajala pred spremembo visokošolske zakonodaje oz. pred preoblikovanjem visokošolskih programov. Zato se v šifrantu poleg univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov, ki se izvajajo danes, nahajajo tudi nekdanji visokošolski in višješolski študijski program, ki se ne izvajajo več. Pred vsakim študijskim programom oz. smerjo je navedena tudi kratica univerze in fakultete oz. šole.

Tako kratice univerz in zavodov kot tudi preimenovanja določenih zavodov so razvidna iz priloženega seznama zavodov s pripadajočimi kraticami, ki je urejen po abecednem zaporedju, ki ustreza zaporedju v šifrantu. Seznam je priložen na koncu teh navodil.

Značilnost šifranta končanih šol, ki se nahaja v PIK-u, je informacija o stopnji študija. Zato je treba pri izbiri ustreznega študijskega programa oz. smeri posebno pozornost nameniti tudi stopnji izobrazbe, na kateri je diplomant zaključil šolanje, in izbrati temu ustrezen študijski program oz. smer. V šifrantu uporabljene kratice imajo naslednji pomen:

• kratica “vš” se uporablja za študijske programe, ki so omogočali pridobitev višješolske izobrazbe in se danes več ne izvajajo. Z uveljavitvijo zakona o visokem šolstvu (1994) je bil višješolski študij opuščen, zadnja generacija študentov se je vpisala v študijskem letu 1995/96. Po Družbenem dogovoru o enotni klasifikaciji poklicev in izobrazbe iz leta 1980, ki v Sloveniji ni več v veljavi, smo ta študij klasificirali kot VI. stopnjo izobrazbe. Za vse, ki so torej končali izobraževanje po starem višješolskem programu, izberite študijski program oz. smer s kratico -vš;

• kratica “vss” označuje nove študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki jih izvajajo univerze in samostojni visokošolski zavodi (visoke strokovne šole, fakultete in akademije). Izvajati so se začeli po uveljavitvi Zakona o visokem šolstvu v letu 1994, prve diplomante z visoko strokovno izobrazbo pa smo dobili v letu 1996;

• kratica “un” označuje študijske programe za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Med študijske programe univerzitetnega tipa štejte tudi vse stare študijske programe za pridobitev visokošolske izobrazbe (nekdanja VII. stopnja po Družbenem dogovoru o enotni klasifikaciji poklicev in izobrazbe iz leta 1980) in nove, ki so se začeli izvajati po uveljavitvi Zakona o visokem šolstvu (1994) in se v skladu z novim zakonom imenujejo “univerzitetni študijski programi”. Kratico “un” se uporablja torej za stare visokošolske študijske programe in nove univerzitetne študijske programe. V primeru, da ne najdete ustreznega programa s to kratico, ga poiščite pod programom s kratico vis;

• kratico “vis” smo uporabili za študijske programe za pridobitev visokošolske izobrazbe, (nekdanja VII. stopnja po Družbenem dogovoru o enotni klasifikaciji poklicev in izobrazbe iz leta 1980), in sicer v primerih, ko so se ti programi prenehali izvajati pred ali z uvedbo univerzitetnih študijskih programov in se niso preoblikovali v ustrezne univerzitetne programe;

• kratica “spec” se uporablja za podiplomske študijske programe za pridobitev specializacije;

• kratica “mag” se uporablja za podiplomske študijske programe za pridobitev magisterija;

• kratica “dr” se uporablja za podiplomske študijske programe za pridobitev doktorata znanosti.

• s - označuje samostojni študijski program,

• d - označuje enega od študijskih programov v dvopredmetni povezavi.

Na dvopredmetne oznake študijskih povezav Filozofske fakultete boste naleteli tudi pri študijskih povezavah, ki jih ta fakulteta organizira v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede, Teološko fakulteto in v preteklosti z Biotehniško fakulteto.

Pri Filozofski fakulteti so navedene tudi okrajšave za pedagoške in nepedagoške smeri študijskih programov, in sicer smo za označevanje tovrstnih smeri uporabili naslednje kratice:

• ped - označuje pedagoško smer študija,

• nep - označuje nepedagoško smer študija.

Visokošolskim zavodom sledijo programi za pridobitev višje strokovne ter srednje in poklicne izobrazbe. Pod začetno šifro 91 se nahajajo programi višje strokovne šole, ki omogočajo pridobitev nove višje strokovne izobrazbe. Ta je bila vpeljana z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju v letu 1996. Prvi programi so se začeli izvajati s pomočjo PHARE v letu 1996/97, prve diplomante z višjo strokovno izobrazbo pa smo dobili v letu 1998. Tem sledijo programi srednjega in poklicnega izobraževanja, ki so uvrščeni pod začetne šifre 95 in 98. Programi višjih strokovnih šol (s kratico VŠS) ter srednjih in poklicnih šol (s skupno kratico SŠ) niso navedeni po posameznih zavodih, ampak po izobraževalnih področjih oz. programih, za srednje glasbene in baletne šole (s kratico SGBŠ) pa so navedene posamezne smeri. Šifrant se zaključi s šiframa za končano in nedokončano osnovno šolo (obe s kratico OŠ).

V polja Končane šole vnašate podatke o šolah in programih, po katerih so končali izobraževanje vaši delavci, ter leto končanja izobraževanja. Iskanje ustrezne smeri študijskega programa, po katerem je nek diplomant zaključil izobraževanje, si boste olajšali na ta način, da boste v vrstico za vnos podatka vtipkali najprej kratico univerze in fakultete oz. šole ali zgoraj navedene kratice za ustrezne programe. S tem vas bo računalniški program PIK postavil na začetek tistega dela šifranta, kjer se nahaja ustrezen zavod ali program, katerega kratico ste vpisali. Seznam zavodov s pripadajočimi kraticami je priložen tem navodilom.

Za navedbo ustrezne kratice univerze in zavoda (tej sledi še vezaj; npr. UL PF-) lahko nadaljujete tudi z vpisom naziva ustreznega študijskega programa ali smeri, tako da vas bo računalniški program usmeril na najbližje mesto v šifrantu, ki ustreza vpisanemu imenu, s čimer si boste olajšali iskanje znotraj določenih zavodov oz. kratic.

Če ima delavec končanih več šol ali programov, v prvo vrstico vnesete zadnjo končano šolo ali program, v naslednji dve vrstici pa predhodno pridobljeno izobrazbo. Iz tako vnesenih podatkov je olajšano ugotavljanje ustreznosti njegove izobrazbe za poučevanje posameznih predmetov.

Tako npr. pri magistru biologije, ki je pred tem končal visokošolski enopredmetni študij biologije pedagoške smeri na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in še pred tem višješolski dvopredmetni študij biologije in kemije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, vnesete naslednje podatke:

• v prvo vrstico: UL BF-Biologija-mag (in leto pridobitve magistrskega naslova)

• v drugo vrstico: UL BF-Biologija-pedagoška smer-un (in leto končanja študija)

• v tretjo vrstico: UL PF-Kemija-biologija-vš (in leto končanja študija)

Iz podatkov je razvidno, da si je delavec pridobil magistrski naslov in ustrezno izobrazbo za poučevanje tako biologije kot tudi kemije, vendar je njegova ustreznost za poučevanje kemije razvidna šele iz podatka o predhodno končani šoli v tretji vrstici.

V primerih, ko je delavec diplomiral na eni od šol v drugih republikah nekdanje Jugoslavije (SFRJ) pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in mu diplome ni bilo potrebno nostrificirati, v šifrantu poiščite tisti program, ki ustreza pridobljeni izobrazbi. Če ne najdete ustreznega programa, izberite tistega, ki je najbližji njegovi izobrazbi, v opombe pa vpišite, na kateri šoli in kateri program je končal. Kadar je delavec zaključil študij na fakulteti ali visoki šoli v tujini, poiščite ustrezni program pod imenom fakultete oz. šole v Republiki Sloveniji, ki je izdala odločbo o nostrifikaciji dosežene izobrazbe.

Seznam zavodov s pripadajočimi kraticami

Za dodatne informacije ali vprašanja pišite na PIKsifranti@mss.edus.si

Datum zadnje spremembe: 10.09.2002 23:44