Kritosemenke

Araliaceae - bršljanovke

Povečini olesenele ovijalke, ki prično z življenjem nizko pri tleh in se v visoki starosti v primernih okoliščinah pretvorijo v bodisi grme bodisi drevesa z visoko krošnjo, nosečo veje z odraslimi listi in cvetnimi poganjki. Večinoma rastejo počasi, a zanesljivo in spolno dozorijo šele v razmeroma visoki starosti; mlade oblike nekaterih vrst predstavljajo hvaležne in priljubljene sobne rastlline, njihove odrasle podobe pa kljub trpežnosti običajno ne dočakamo.
¤ ¤ ¤

Bršljanka, aralija (Aralia)

Zelišča, pozneje drevesa. Listi do? dvakrat pernato deljeni.
Listopadna drevesa s kozmopolitsko razširjenostjo (v Evropo in Afrko? zgolj zanesena in podivjana), ni jih le na Antarktiki in po oddaljenih tihomorskih otokih. Znanih je približno 70 vrst.
Aralia elata Seem.
Japonska bršljanka
Poreklo: Azija (Japonska) - fotografirana v botaničnem vrtu UM
Dolžina fotografirane listne ploskve (brez peclja) je približno 70 centimetrov.
× × ×

Psevdoginseng (Eleutherococcus)

Trnata listopadna drevesa ali postavni grmi z osrednjeazijsko razširjenostjo. "Domače" rodovno ime so te rastline dobile spričo uporabe v nekdanji Sovjetski Zvezi, kjer so predvsem vrsto E. senticosus skušali uporabiti v medicinske namene kot nadomestek za ginseng (Panax); po njem so celoten rod sprva poimenovali Acanthopanax, torej "ginseng s trni". Opisanih je 38 vrst.
Eleutherococcus senticosus
Peterolistni psevdoginseng

Poreklo: Azija (Rusija - predeli tajg; suhih mrzlih iglastih gozdov) - fotografiran v botaničnem vrtu UL
Eleutherococcus sieboldianus (Maki.) Koids.
Sieboldov psevdoginseng

Poreklo: Azija (sever? Kitajske) - fotografiran v botaničnem vrtu UM
× × ×

Fatsija (Fatsia)

Listi sprva celi, nato deljeni; listni segmenti izhajajo iz ene točke.
Listopadne, v tropih sicer zimzelene delno olesenele ovijalke, ki so v ozkem sorodstvu z bršljanom (Hedera). Znane so vsega tri vrste, vse doma v vzhodni Aziji po obrobjih Tihega oceana.
Fatsia japonica (Thunb.) Decne. & Planch.
Japonska fatsija
Poreklo: Azija (Japonska) - fotografirana v zasebni zbirki
× × ×

Bršljan (Hedera)

Vsi listi celi.
Hedera helix L.
Navadni bršljan
Vsi listi pecljati. Mladi listi s petimi robovi, odrasli suličasti,pri dnu narobejajčasti do srčasti.
Poreklo: Azija (?) - fotografiran v Kranju
× × ×

Mnogoščitnik (Polyscias)

Listi do enkrat pernato deljeni (dlje vselej nazobčani, včasih nacepljeni).
V tem obsežnem in botanično nepreglednem rodu je popisanih približno 90 vrst grmov in nizkih dreves, rastočih po tropskih deževnih gozdovih vsega sveta. Vsi predstavniki imajo deljene listne površine z golo, na otip nekoliko usnjato listno ploskvijo, ter sprva šibasta, kasneje pa postavno olesenela stebla. Pogosto so gojeni v okrasne namene kot vrtne ali sobne rastline; ne prenesejo zmrzali in presuhega zraka.
Polyscias guilfoylei (W. Bull) L. H. Bailey (var. ?)
Nacepljeni mnogoščitnik
Listi pernato deljeni, segmenti elipsasti. Na primerku s fotografije je osrednja ploskev nacepljena na ozko krpo na sredi in dve širši, občasno nadalje nacepljeni krpi ob straneh. Steblo z bradavičastimi izrastki.
Poreklo: Južna Amerika (Brazilija) - fotografiran v zasebni zbirki
Polyscias fruticosa (L.) Harms
Grmasti mnogoščitnik
Listi enkrat pernato deljeni, segmenti ozki z globoko narezanim robom.
Poreklo: Azija (...) - fotografiran v zasebni zbirki
Raste zelo počasi in se tik pod površino prsti močno razveji. Za okrasne namene tako nastale stranske poganjke navadno odstranijo in rastlina dobi videz nizkega košatega drevesa; v divjini rastoče rastline morajo biti bolj podobne orjaškim stebrom peteršilja, saj vsi poganjki rastejo skoraj povsem enakomerno.
Polyscias scutellaria (Burm. f.) Fosberg
Ščitasti mnogoščitnik
Listi navidezno dlanasto deljeni; razvita le osrednja krpa in pogosto dve najbližji spodnji.
Poreklo: Azija (...) - fotografiran v zasebni zbirki
V naravi nizko vejoč se grm z dolgimi vejami (pritlikami). Za okrasno rastlino v spričo lomljivih vej ni ravno najprimernejši, v prodaji pa naletimo na pisane različice ali take z nenavadno nagubanimi listi (fotografija).
× × ×

Dežnikarica, šeflera (Schefflera)

Listi deljeni; listni segmenti izhajajo iz ene točke.
Schefflera arboricola (Hayata) Kanehira
Drevoljubna dežnikarica
Ovijalka, v starosti drevo.
Poreklo: Azija (...) - fotografirana v zasebni zbirki
Tradicionalna meščanska sobna rastlina od viktorijanske dobe dlje. V prodaji so primerki z zaobljeno konico listne krpe; fotografirana rastlina je stara približno trideset let in ima kopjaste, proti konici zožene segmente listov.
Schefflera elegantissima (Veitch ex Masters) Lowry & Frodin
Ozkolistna dežnikarica
Grm, v starosti drevo.
Poreklo: Pacifik (Nova Kaledonija) - fotografirana v zasebni zbirki
Elegantno ozki listni segmenti nastopajo le pri mladih rastlinah: odrasla drevesa posedujejo suličaste, globoko nazobčane listne krpe.
¤ ¤ ¤
← Nazaj ←