Podružnična šola Rovtarske Žibrše

ŽIVOSREBRNA CESTA



Cesta, ki danes povezuje oba kraja s svetom, je bila izdelana kmalu po odkritju ( 1493) rudnika živega srebra v Idriji. Namenjena je bila za oskrbovanje rudnika z lesom, opremo, živili ter tovorjenju rude v svet. Speljana je bila iz Idrije čez Dole, Mravljišče, Veharše,  Medvedje Brdo, Rovtarske Žibrše, Ceste, Zaplano do Vrhnike in naprej v širni svet.
Ustno izročilo pravi, da je to pot kmalu po začetku rudarjenja v Idriji izmeril nek kaplan iz Rovt in je bila dolga
13994 idrijskih klafter. Verjetno je bila napravljena po letu 1508, ko je bila v Idriji odkrita nova žila živosrebrne rude.
Do leta 1721 naj bi bila to edina pot, ki je peljala iz Idrije in jo je vzdrževal rudnik.
Med letoma 1762 in 1763 je bila zaradi napovedanega obiska avstrijske cesarice Marije Terezije v Idriji cesta popolnoma obnovljena.

Na to nas še danes spominja izklesana kamnita plošča z latinskim napisom, ki označuje polovico poti med idrijskimi klavžami in Vrhniko. Plošča z napisom F.T.Media Hic Clavsa 17Via63 je bila vzidana v cestni opornik. Na tem mestu danes stoji kapelica, omenjena plošča pa je vzidana pod njenim oltarjem. V neposredni bližini je tudi ohranjen kamniti most z vodnim koritom.
Poleg tovorjenja za idrijski rudnik, so tod do ceste v Logatcu tovorili tudi les za ladijske jambore. V vpregah je bilo tudi do 20 parov volov, da so lahko tak tovor spravili do doline.

Ko pa so leta 1855 odprli južno železnico in dogradili cesto po Zali je se tovorništvo po tej cesti precej zmanjšalo..