Pozor, radioaktivno!

Tvoje domovanje je edini pravi branik pred nevarnostmi civilizacije*, si misliš. No, vem, da ne uporabljaš tako visokodoneèih besed. Hoèem reèi - tu si ti gospodar, kajne? Ti odloèaš, kdo sme prestopiti tvoj prag. Veš, da prijatelji, policaji (no, recimo), sosedje, inkasanti, maškare in izterjevalci ne smejo vstopiti proti tvoji volji. To je tisto zadnje oporišèe, ki ga polniš in prazniš po lastni volji in volji tistih, ki jih ljubiš (saj zato vendar živiš z njimi). Tvoja stvar, kako iztiskaš zobno pasto iz tube, kajne? Tvoja stvar, kje (èe sploh) hraniš kopije plaèanih položnic! Tvoja stvar, kako se sezuješ ... Ali èevlja skrbno zložiš, morebiti celo okrtaèiš? Ju pustiš ležati takoj za vrati ali imaš za shranjevanje pripravno omarico? Komu mar?! Koga briga, koliko èasa si porabil/a za nakup postelje po tvojem okusu in merah! Je bilo treba ponjo v Ikeo v Graz, kjer si jo s pomoèjo zapletene šifre odbral/a v skladišèu? Na Brdo, kjer ti jo je prodala preznojena in vsega sita prodajalka bivše Lesnine? Ali pa je bilo morda treba na predveèer odvoza kosovnega odpada preèesati celo krajevno skupnost Brinje? Lahko pa, da si jo našel/a v BTC, kjer si mesec dni èakal/a na izdelek skandinavskega dizajna, preobleèen v blago po tvoji izbiri? Kaj bi to! Glavno, da na njej spiš spanje praviène/ga, ni tako? Prav tako se sam/a odloèaš, katere hišne in gospodinjske aparate boš uporabljal/a. Spadaš med tiste, ki si radi vsako jutro v toasterju popeèejo kruh? Pa kaj! Morda v tisti posebni posodi (saj veš, katero mislim) sam/a prideluješ sojine kalèke? Nemara kuhaš v voku? Uporabljaš še staro mamino posodo ali si si privošèil/a garnituro nesramno drage posode, ki ti jamèi zdravo in hitro termièno obdelavo živil? Hej, kaj pa glasba? Na kakšen naèin poslušaš glasbo? Ti zadostuje tranzistor na baterije, ki ujame pouène oddaje na BBC? Imaš mogoèe cenen stolp iz druge roke, dragocene hi-fi aparature iz študentskih let, ki se jih ne smejo dotikati niti tvoji najbližji, ali doma narejeni ojaèevalec z zvokom, ki ga ne premore niti najboljši lokalni klub? “Te niè ne briga!”, poreèeš in prav imaš. Preden me boš povabil/a domov (na klepet, veèerjo, neformalni sestanek, ljubljenje, gledanje televizije ali novorojenèka, predstavitev najnovejših Amway izdelkov ali kaj podobnega) boš že poskrbel/a, da vidim, kar hoèeš, da vidim. In obratno. Ni tako?
Zdaj, ko si na svojem, te nihèe veè ne sili pospravljati stanovanja. Redno sesaš zato, ker sam/a tako hoèeš, nepomito posodo veè dni odlagaš na kup (v umivalnik, na balkon, v pomivalno kad?) iz istega razloga. Ko se slaèiš, ti ni mar kod bodo konèale spodnjice. Ali paè? Naj bo trenutek še tako razvraten - ti pomisliš, da jih moraš kasneje vreèi v zbiralnik za umazano perilo. Kakorkoli že. O tem ne kaže filozofirati. V tvojem domovanju vlada svoboda in tu poèneš, kar in kakor se ti zljubi. Tale namigovanja poèasi postajajo že nadležna, ne res? “Hudièa, saj vendar vem, da delo, ki ga opravljam, avto, ki ga vozim, cigarete, ki jih kadim, in obleka, ki jo nosim, govorijo o mojem svetovnem nazoru!”, te slišim vzklikniti. Naj gre za svetovnoznane ali ‘nikogaršnje’ izdelke oz. posle, nove ali stare, ekskluzivne ali tako navadne, da sploh ne veš, o èem govorim - tak/a paè si, ko nisi doma ... “Ampak doma,” me preprièuješ, “doma je pa druga pesem!”.
Oh, kako rada bi ti pritrdila, konèala s pisanjem, besedilce bi še ta hip poslala urednikom revije, ki jo zvesto prebirava, in te raje povabila na obisk! Pa ne bo pomagalo. To bitko sva izgubila/i, veš. Naša stanovanja so namreè radioaktivna. Za stenami naših domovanj obzirno a vztrajno sevata red in disciplina. “Èigava neki, èe ne moja lastna?” te slišim ugovarjati. No, èe tako misliš, ti iskreno zavidam, saj si oèitno vsaj makarone lahko skuhaš ne da bi prebral/a ves tekst na embalaži, in v kleti gotovo ne kopièiš èudaških zalog praška, toaletnega papirja in praznih jogurtovih lonèkov. Predvsem pa med pranjem zob ne zapiraš vode, kajne?
Ampak, veš kaj, meni je prekleto vseeno èigava so pravila igre v tvojem ali mojem stanovanju! Pa naj so jih pomagali oblikovati Marsovci, rimokatoliki, dragi starši, liberalci, Amerikanci, osnovna šola Franceta Bevka, udbomafija, Microsoft, Mavrièarji, Planinska zveza Slovenije, Bob Black, Evropska unija, Petrol, tvoja tašèa, George Soros, mojih 112 paliènjakov (Bacillus rossi) ali tvoja maèka ... Seznam je seveda neskonèen in povsem poljuben (vem, ta pripomba je odveè, ampak malo reda in discipline hoèem, zaboga, vnesti tudi jaz!)! Najina vsakdana sta namreè tako zafukano plehka, da me èudi, odkod jemlješ objestnost, ko se sam/a zgrašaš nad plehkostjo domaèe (ali katerekoli) dnevne politike!
Zato mi je popolnoma vseeno, kako si si v mislih odgovarjal/a na zastavljena vprašanja, saj ja zadosti hudo že, èe si se v njih našel/la. Popolnoma brez haska so tudi vsa umna razglabljanja, ki jih najdeš v tej tematski številki, saj smo vsi brez izjeme (pisci, uredniki in bralci) samo pomilovanja vredni mutantje, ki ne moremo oz. - star trik! - celo ne želimo pobegniti radiaciji lastnih bivališè, ‘branikov pred nevarnostmi naše civilizacije’.

Alenka Pirman

PS
Èe te zanima, kaj nama sploh še preostane, mi piši: alenka.pirman@guest.arnes.si!

*gl. Ivan Špolar: Stanovanje, redna knjiga Prešernove družbe, 1973, s. 6

Objavljeno v Emzinu let. IX, st. 3-4, dec. 1999