ROKOMET

 

 

ZGODOVINA ROKOMETA

 

V 19. stoletju so doživele igre, ki jih štejemo za nekakšne predhodnice rokometa, velik razvoj. Nemci so poznali igro z imenom Raftball. Uvedel in razširjal jo je športni pedagog K. Koch (1846 – 1911) – predvsem v šolah. Medsebojno sta igrali dve ekipi s po 10 do 12 igralci. Leta 1898 se je na Danskem pojavila igra z imenom Handbold. Ta igra predstavlja neposredno predhodnico rokometa. Njen "oče" je bil učitelj Holger Nielsen. Igro sta igrali dve moštvi z po 11 igralci na igrišču, velikem 30 x 45 m. Gol je bil velik 3 x 2 m, označen je bil tudi kazenski prostor, v katerega igralci niso smeli vstopiti. Leta 1906 in 1916  so bila napisana in objavljena  pravila igre. V tem času se je tudi v Nemčiji pojavila podobna igra, ki so jo imenovali Torball. Nekaj let prej se je na Češkem pojavila igra, imenovana Hazena. Bila je prav tako podobna rokometu, igrale pa so jo samo ženske. Hazena je imela velik vpliv na razvoj rokometa.

Tako imenovani veliki rokomet, posebna oblika rokometa, se je začel igrati 1915 leta v Nemčiji. Idejni začetnik je bil dr. Karl Schellenz, profesor na visoki športni šoli v Berlinu. Igro so zasnovali po pravilih Torballa. 1917. leta so napisali pravila in tako je veliki rokomet dobil svojo končno obliko. Prva uradna tekma v velikem rokometu je bila 13. 9. 1925 v Berlinu med Avstrijo in Nemčijo – rezultat je bil 6:3.

 

 

RAZVOJ ROKOMETA NA SLOVENSKEM

 

Pred 2. svetovno vojno je bil rokomet na Slovenskem malo poznan. Več uspeha je imela hazena, ki je bila priljubljena zlasti v Mariboru in Ljubljani. Med 2. svetovno vojno so Nemci ustanovili na Štajerskem nekaj rokometnih moštev, v katerih pa zavedni Slovenci niso sodelovali. V Ljubljani je bila ustanovljena prva rokometna ekipa na univerzi leta 1948; prva ženska ekipa pa leta 1949 pri mariborskem Poletu. Leta 1950 je bila ustanovljena tudi Rokometna zveza Slovenije. Pojavila so se središča igranja rokometa: Celje, Črnomelj, Brežice, Velenje, Koper... V letu 1958 je bil izdelan perspektiven načrt nadaljnjega razvoja slovenskega rokometa, ki je postavil trdne organizacijske temelje in podrobno shemo tekmovanj.

 

 

OSNOVNI TEHNIČNI ELEMENTI

 

Za uspešno igranje rokometa v fazi napadanja morajo igralci obvladati naslednje individualne tehnično taktične prvine:

1. Lovljenje in podajanje žoge spada med osnovne elemente rokometne igre. Med osnovne sodijo:

- komolčna podaja,

- podaja z dolgim zamahom iznad glave,

- podaja iz naleta,

- rugby podaja z obema rokama in

- podaja od tal.

 

2. Streljanje na vrata K osnovnim strelom prištevamo:

- strel z dolgim zamahom iznad glave s tal,

- strel v skoku,

- strel s padcem.

 

3. Odkrivanje

Odkrivanje pomeni gibanje po igrišču z namenom, da lahko igralec v primernem trenutku varno in zanesljivo sprejme žogo in nadaljuje z igro. Igralec se mora praviloma gibati v prazen prostor, ki ga nasprotniki slabo pokrivajo. Odkrivanje se izvede premišljeno, s spremembo smeri in hitrosti gibanja (z varanjem) ali brez.

 

4. Varanje

Varanja izvajajo igralci z namenom, da bi preslepili nasprotnikove igralce. Igralec prične svojo aktivnost na pričakovan način, nadaljuje pa jo drugače. Varanja se lahko izvedejo s pomočjo spremembe smeri in ritma gibanja, z lažno podajo, z lažnim strelom, pogledom ...

 

5. Preigravanje

Preigravanje je aktivnost, ki jo igralci najpogosteje izvajajo z žogo. Povezano je z varanjem. Poznamo preigravanje z enojnim ali dvojnim varanjem ter obratom v eno ali drugo stran.

 

LOVLJENJE ŽOGE

 

 

STREL Z DOLGIM ZAMAHOM IZNAD GLAVE S TAL

 

 

STREL V SKOKU

 

 

 

 

MERE IGRIŠČA ZA ODBOJKO

NAZAJ