PLES

 

 

ZGODOVINA PLESA

 

Ples sodi med najstarejše človekove izrazne oblike, ki ponazarjajo usklajenost telesa in duha. Že 11. stoletje, doba razcveta viteštva, je prineslo večje število dvornih in stanovskih inačic raznih koračnic in poskočnih plesov.  Z izpopolnjevanjem glasbil v začetku renesanse je tudi ples marsikaj pridobil. Središči takratnega razvoja plesa sta bili predvsem Francija in Italija. Na dvoru Ludvika XVI. je doživel družabni ples v "suiti" (zaporedni povezavi raznih plesnih odlomkov) sestavljeni iz sarabande, giga, alemande, gavote, menueta, poloneze in drugih-svoj vrhunec. Proti koncu 18. stoletja je nemška šola z lendlerjem začela izpodrivati francosko. Tedaj so bile priljubljene tudi angleške kvadrilje in lanciersi. Z valčkom in dunajsko plesno glasbo pa se v 19. stoletju začenja obdobje sodobnega družabnega plesa, ki dobiva z novimi plesi – angleškim valčkom, fokstrotom, slovfoksom – precej anglosaško obeležje.

Seveda ne smemo pozabiti tanga, ki izvira iz Španije, in še novejših plesov na osnovi jazza, kot so swing, čarlston, jiterburg, bugi-vugi, ter latinskoameriških sambe, rumbe, mambe, čačača.

Sodobni športni ples je začel svoj zmagoviti pohod v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Angliji, ki je glavno središče te privlačne športne zvrsti. V športnem plesu razlikujemo dve disciplini – standardne in latinskoameriške plese.

 

 

STANDARDNI PLESI

LATINSKO AMERIŠKI PLESI

DRUŽABNI PARTY PLESI

LJUDSKI PLESI

 

 

 

 

počasni valček

rumba

letkiss polka

metla

hitri valček

samba

kavbojska polk

koutri

polka

cha-cha-cha

veslanje

pouštertanc

tango

jive

meksikanski valček

mlinček

blues

paso doble

makarena

zibenšrit

fokstrot

 

lambada

špic polka

 

 

can-can

 

 

 

rock-and-roll

 

 

 

račke

 

 

 

twist

 

 

Nekej več o plesu pa lahko izveš tudi na tej povezavi

 

PLESNA DRŽA

 

standardna, zaprta plesna drža latinsko ameriška plesna drža

 

KAKO SE OBNAŠAMO V SODOBNI DRUŽBI?

 

·  Živimo v družbi, kjer veljajo sproščeni, iskreni in humani odnosi med ljudmi.

·  Dober dan, prosim in  hvala veljajo še danes.

·  Družba mladih naj bo krog prijaznih, vljudnih in veselih ljudi, ki se med seboj lepo in mirno pogovarjajo, prijazno

   pozdravljajo, tu in tam kakšno

   rečejo – toda nikoli surovo, žaljivo in brutalno.

·  Mlajšega predstavimo starejšemu, moškega predstavimo ženski.

·  Biti dobro oblečen se pravi biti solidno oblečen. Biti solidno oblečen pomeni ne vzbujati pretirane pozornosti.

·  Skrbeti je treba za osebno higieno celega telesa. Dezodoranti ne morejo prikriti smradu.

·  Vabilo za ples mora biti vljudno. Po končanem plesu moramo odpeljati plesalko in se ji zahvaliti.

·  Plešemo, tako kot znamo. Splošno pravilo je, da družabni ples ni plesno tekmovanje ali dirkanje gor in dol po

    plesišču.

 

NAZAJ