UNIVERZA V LJUBLJANI, PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk, Izredni študij (3. letnik), diplomanti višješolskega študija
1 Predmet: PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA
Nosilka predmeta: dr. Cveta RAZDEVŠEK-PUČKO, izr. prof.
Sodelavki/asistentki: mag. Mojca JURIŠEVIČ in mag. Alenka POLAK
2 Obseg: 20 ur (10 P, 10 SV v skupinah)
Obveznosti študentov in način preverjanja
* študent/ka pripravi in predstavi seminarsko nalogo na eno od predloženih tem (seznam in opis v prilogi);
* opravi ustni izpit iz dodatnih vsebin; sestavni del ustnega izpita je tudi predstavitev portfolija (mape), ki obsega pisni del seminarske naloge, priprave na dogovorjene teme ter ključne misli in refleksijo na prebrano dodatno/priporočljivo literaturo.
Za ustni izpit se študent/ka pripravi v obliki "Portfolija", ki obvezno vsebuje koncept seminarja in naslednje (najmanj 4) "domače naloge":
2.1 Kratko pisno poročilo (1 do 2 tipkani strani), oz. predstavitev povzetka (ključnih misli) iz dodatne (priporočljive, tudi tuje) literature. (OBVEZNO ZA VSE!)
2.2 Miselni vzorec o upoštevanju kognitivnega stila učencev (OBVEZNO ZA VSE!) pri pouku in pri svetovanju domačega dela/učenja.
2.3 Predstavitev opisnega ocenjevanja (utemeljitve, nevarnosti, učiteljeva "opravila" in spremljajoče dejavnosti (učenčeva mapa, samoocenjevanje, sodelovanje s starši) OBVEZNO ZA TISTE, ki jim to ni bila tema seminarske naloge ali še nimajo potrdila o opravljenem MODULU 3.
2.4 Idejni osnutek priprave za učno uro in/ali roditeljski sestanek, ki bo namenjen/a tematiki, kako naj se učenci učijo (VSEBINE in METODE) - če to ni bila tema seminarske naloge.
2.5 Miselni vzorec o spodbujanju razvoja učenčeve samopodobe v šoli - če to ni bila tema seminarske naloge.
2.6 Osebni pogled na timsko delo v šoli (možnosti, področja timskega dela, izkušnje, bojazni...) - če to ni bila tema seminarske naloge.
V portfoliju so lahko tudi druge sestavine, s katerimi študent/ka dokumentira svoje delo, za katerega meni, da sodi na področje pedagoške psihologije.
Nekaj napotkov za OBLIKOVANJE KONCEPTA SEMINARSKE NALOGE:
- uvodna stran z vsemi potrebnimi podatki
- opis problema/kratko in jasno (kaj sledi v nadaljevanju)
- teoretično ozadje obravnavanega problema: kandidat izpostavi največ tri teoretična izhodišča
- zaključek, v katerem povzame ugotovitve in jih primerja s teoretičnimi spoznanji/z rezultati drugih raziskav ter predstavi svoje razmišljanje o svojem pedagoškem delu v prihodnje (na podlagi pridobljenih spoznanj)
- uporabljena literatura in viri: natančen seznam po abecednem redu z vsemi potrebnimi bibliografskimi podatki
Pomembna je tako VSEBINA, kakor tudi na NAČIN PREDSTAVITVE seminarske teme.
Ob predstavitvi odda študent/ka koncept seminarja na največ 1 listu (dve tipkani strani), poleg tega pa še uvodno stran in seznam literature in virov.
Literatura: za vse teme:
Marentič Požarnik, B. (2000) Psihologija učenja in pouka, Ljubljana: DZS.
Woolfolk, Anita (2002) Pedagoška psihologija (prevod osme izdaje), Ljubljana: Educy.
Opomba: kot seminar se lahko upošteva tudi ekvivalentno seminarsko delo (npr. seminarske naloge v okviru "Modulov") in/ali dokazilo o aktivnem sodelovanju v tematsko ekvivalentnih raziskovalnih ali inovacijskih projektih.
PREDLOGI ZA SEMINARSKE TEME (Izredni študij RP)
Naslov teme: TIMSKO DELO V ŠOLI
Okvirna vsebina:
Osebna refleksija kot rezultat ozaveščanja lastnega doživljanja v timu ali timska analiza izkušenj s timskim delom v šoli (oboje je lahko usmerjano z aktivnostmi v priročniku) s poudarkom na analizi dinamike, komunikacije, vlog in spretnosti članov tima. Prikaz izvajanja vseh treh etap timskega dela (timskega načrtovanja, timskega izvajanja pouka in timske evalvacije), njihovih posebnosti ter spremljajočih problemov. Analiza prednosti, ki jih lahko ima timsko delo v šoli za učence, učitelje in šolo v celoti.
Priporočljiva (temeljna) literatura:
* POLAK Alenka (1997). Timsko delo na razredni stopnji osnovne šole. Psihološke razsežnosti in izkušnje iz prakse. Psihološka obzorja, 6, 1-2, 159-167.
* POLAK Alenka (1998). Timsko delo v šoli - zakaj, kdo in kako? (Teamwork in school- why, who and how?) V: M. Peček (ur.): Evropski trendi v izobraževanju učiteljev (European Trends in Primary School Teacher Education). Tempus-Respect, Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 151-156.
* POLAK Alenka (1999 ali 2001). Aktivnosti za spodbujanje in razvijanje timskega dela. Priročnik za timsko delo v šoli. Prvi in drugi natis. Tempus Respect. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Naslov teme: UČNE NAVADE, UČNE STRATEGIJE
Okvirna vsebina:
Analiza učnih navad učencev (lahko tudi na osnovi krajšega samostojno oblikovanega vprašalnika), analiza "kritičnih točk" učenja učencev oziroma najpogostejših problemov, ki spremljajo učenje. Oblikovanje načrta in konkretnih predlogov za izboljšanje učnih navad in učinkovitejših učnih strategij pri učencih na razredni stopnji. Kritično razmišljanje o vlogi učitelja in njegovega sodelovanja s starši pri oblikovanju in spodbujanju primernih učnih navad in strategij učenja.
Priporočljiva (temeljna) literatura:
* KELLER Gustav, BINDER Annette, THIEL Rolf Dietmar (1999). Boljša motivacija uspešnejše učenje; Trening učnih navad. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.
* LEWIS Roger (1994). How to manage your study time. London: National Extension College, Collins Editional.
* MARENTIČ - POŽARNIK Barica (2000). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: Državna založba.
* PEČJAK Vid (1993). Pripravljanje na izpit. Ljubljana: Samozaložba.
Naslov teme: UČNA SAMOPODOBA
Okvirna vsebina:
- Spodbujanje razvoja učenčeve samopodobe v šoli: analiza pedagoških dejavnosti, ki jih učitelj izvaja med poukom (npr. v eni šolski uri, med tednom, vedno, občasno...) z namenom vplivanja na samopodobo učencev.
- Vpliv učenčeve samopodobe na njegovo učno vedenje: opisi konkretnih učnih situacij, iz katerih j e razvidno, da učenčeva samopodoba prispeva k njegovemu učenju in učni uspešnosti.
Priporočljiva (temeljna) literatura:
Juriševič, M. (1999a). Samopodoba šolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Juriševič, M. (1999b). Spodbujajmo razvoj zdrave otrokove samopodobe na začetku šolanja /Priročnik za učitelje.../. Ljubljana: Tempus Respect in Pedagoška fakulteta v Ljubljani.
Lackovič-Grgin, K. (1994). Samopoimanje mladih. Jastrebarsko: Naklada Slap.
Razdevšek-Pučko, C. (2002). Motivacija in učenje, študijsko gradivo, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
Naslov teme: KOMUNIKACIJA IN UČENJE
Okvirna vsebina:
Povratna informacija v funkciji motivacijske spodbude: učinkoviti načini učiteljevega sporočanja učencu o njegovem delu in rezultatih njegovega dela z upoštevanjem osnovnih komunikacijskih načel (aktivno poslušanje in odzivanje); učiteljeva učna pričakovanja do učenca in pripisovanje vzrokov učenčevi uspešnosti ter njihov vpliv na nadaljnje učenje – predstavitev konkretnih primerov komunikacije z učenci.
Priporočljiva (temeljna) literatura:
Bratanič, M. (1991). Mikropedagogija: Interakcijsko-komunikacijski aspekt odgoja. Zagreb: Školska knjiga.
Gordon, T. (1992). Trening večje učinkovitosti za učitelje.Ljubljana: Svetovalni center.
Razdevšek-Pučko, C. (2002). Motivacija in učenje, študijsko gradivo, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
Naslov teme: ELEMENTI SPODBUDNEGA UCNEGA OKOLJA (RAZREDNA INTERAKCIJA)
Okvirna vsebina:
- Opazovanje ali samoopazovanje ( ob uporabi AV posnetka) razredne interakcije ob uporabi izbranih elementov iz Flandersove analize razredne interakcije, ugotovitve in načrtovanje izboljšav.
- Analiza lastnih komunikacijskih spretnosti (poslušanje, sporočanje) s konkretnimi primeri iz razreda, na primer pri vodenju razreda ali pri reševanju konfliktnih situacij.
- Učenci kot socialna skupina: primeri sodelovalno naravnanih učnih situacij (lahko pri različnih predmetih) in opis njihovega vpliva na učence /možna uporaba sociometričnega preizkusa/.
Priporočljiva (temeljna) literatura:
BRATANIČ, Marija (1990), Mikropedagogija, interakcijsko-komunikacijski aspekt odgoja, Školska knjiga, Zagreb
GLASSER, William (1991), Dobra šola, Didakta, Radovljica
RAZDEvŠEK PUČKO, Cveta (1993), Razredna interakcija, študijsko gradivo, Pedagoška fakulteta v Ljubljani
Peklaj Cirila (2001), Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve, Ljubljana, DZS
Naslov teme: OPISNO OCENJEVANJE ZNANJA*
* temo izberejo le študenti/ke, ki še niso opravili/le MODULA 3
Okvirna vsebina:
Izhodišča opisnega ocenjevanja, poskusi opisnega vrednotenja pri delu v razredu, problemi, odnos otrok in staršev do nove oblike ocenjevanja. Primeri konkretnih opisov (sprotnih in končnih) dosežkov otrok, primerjava s cilji in številčnimi ocenami. Uporaba učenčeve mape (portfolija), samoocenjevanje; prehod na številčno ocenjevanje.
Priporočljiva (temeljna) literatura:
DRUGAČE V DRUGAČNO ŠOLO (več avtorjev), uredila C. R. Pučko (1994), Pedagoška fakulteta, Ljubljana
OPISNO OCENJEVANJE (več avtorjev), uredila C.R.Pučko (1995), Pedagoška obzorja Novo mesto
OPISNO OCENJEVANJE (gradivo za seminar), Cveta R.Pučko (2002), Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
RAZDEVŠEK PUČKO, Cveta . (1999), Opisno ocenjevanje, Tempus Respect in Pedagoška fakulteta v Ljubljani5