Več podatkov najdete tuWALTERJEVA TURBINA
Razvil jo je Hellmuth Walter (1900-1980). Ideja je bila delovanje dizelskega pogona pod vodo, ker je mnogo bolj zmogljiv kot pa pogon na akumulatorje. Za pridobivanje kisika v ta namen je služil vodikov peroksid iz katerega so s pomočjo katalizatorja pridobili kisik. Naslednji korak v razvoju je bila zamisel, da so vodikov peroksid v komori preko šob fino razpršili na manganov dioksid in nato mešanico vroče pare in kisika peljali v turbino. To je bil tako imenovan hladni postopek pri katerem je bila poraba vodikovega peroksida 5 kg/kWh.
Naslednji korak v razvoju je bil, da so mešanico vroče pare in kisika peljali v izgorevalno komoro, kjer so vbrizgovali nafto, ki je izgorela in s tem poganjali turbino. To je bil tako imenovan vroč postopek pri katerem je bila poraba vodikovega peroksida odvisna od konstrukcije in je znašala od 1,85 do 2,35 kg/kWh.
Zadnji korak v razvoju je bil tako imenovan indirektni postopek, kjer je imela turbina zaprt parni sistem, ki je bil ogrevan preko toplotnega izmenjevalca. Tu je bila poraba vodikovega peroksida 1,32 kg/kWh.
V letalstvu pa se je ta pogon izkazal v lovcu prestrezalcu MESSERSCHMITT-u Me 163 (komet) imenovanem tudi "Kraft-Ei"