Vodnjaki so naprave, iz katerih črpamo pitno in industrijsko vodo. Potrebno vodo dajejo v Nemčiji naravno filtrirane vode (48 %), talne vode (30 % ), površinske vode (14 %) in vode iz izvirov (8 %). Talno vodo pridobivamo v vodoravnih in navpičnih zajetjih ali pa v vodoravnih vodnjakih, rečno vodo in vodo iz akumulacijskih bazenov ter jezer pa prečrpavamo po ceveh. Površinska voda (deževnica) se zbira v kapnicah (cisternah) (sl. 6), voda iz izvirov pa je speljana v ponikovalnice in zbiralnike oziroma v bočna zajetja. Talna voda more pritekati na površje (privreti) iz arteškega studenca, ki deluje po zakonu o veznih posodah, po katerem je gladina v med seboj povezanih in s tekočino napolnjenih cevkah vedno na isti višini. Arteški studenec (sl. 1) nastane, če leži plast z vodo med plastema, ki sta za vodo neprepustni (npr. glina). Vodoravnega zajetja se poslužimo tam, kjer plasti nimajo veliko vode, jo slabo prepuščajo in leže plitvo. Pogosto so vodoravna zajetja z zemljo prekriti rovi ali drenažne cevi (sl. 2). Če je vode več in če plasti niso položne, uporabljamo navpična zajetja. Za globine od 5 do 12 m so priporočljivi jaškasti vodnjaki s premerom 1 do 3 m, posebno še, če se dajo zajeti v enem samem vodnjaku večje množine vode. Takšne vodnjake so ljudje že davno poznali, vodo so dvigali v vedrih z vitlom ali vzvodom. Danes iz njih vodo črpamo. Za večje globine uporabljamo raje vrtane vodnjake s premerom 20 do 50 cm. Glavni deli takega vodnjaka so filtrsko ohišje, zaščitna cev, glava in odvodnik vode (sl. 3). Vrsto vodnjakov v razdalji od 10 do 50 m, ki so med seboj povezani z baterijo nateg za odvod vode v jaškasti, zbiralni vodnjak, imenujemo galerijo vodnjakov. Kombinacijo vodoravnega in navpičnega zajetja imenujemo vodoravni vodnjak (sl. 4). Sestavljajo ga jaškasti vodnjak in več vodoravnih rovov, ki so podobni vrtanim vodnjakom. S tem dobimo vrsto vodnjakov brez povezujoče natege. Nivo talne vode se zviša ob vodotoku zaradi pronicanja njegove vode (naravno filtrirana voda) oziroma zaradi infiltracije njegove vode v ponikovalnicah (sl. 5). Zvišati pa moremo njen nivo tudi, če dovajamo v njeno območje dodatne in delno čiščene vode. Zajetja izvirov so zbiralniki z dovodom in prelivom. Da prav določimo velikost zajetij, moramo poznati pretočne količine in hitrosti vode.