V pretočnem grelniku vode ogrevamo vodo, ki se skozenj pretaka. Zato priteka vanj vedno sveža voda. Slika kaže shematično tak pretočni plinski grelnik vode z njegovimi najvažnejšimi deli. Jedro priprave je menjalnik toplote, po katerega ceveh se pretaka voda in katerega zunanja površina je izpostavljena toku vročih zgorevalnih plinov. Ti vroči kurilni plini oddajo pri tem večji del svoje toplote ogrevalnim površinam menjalnika toplote. Prenos toplote je odvisen od toplotne prepustnosti, ta pa predvsem od relativne hitrosti kurilnih plinov ob ogrevalnih površinah in veličin stanja plinov ter od temperaturne razlike med kurilnimi plini in ogrevalno površino. Ker pa je prenos toplote odvisen tudi od velikosti ogrevalnih površin, je zunanja stran cevi rebrasta. S površine cevi se prevaja toplota po materialu cevi na njeno notranjo stran. Čim večja je toplotna prevodnost uporabljenega materiala, tem večja je količina prenesene toplote. Od notranjosti cevi prehaja nato toplota na tok vode, pri čemer so važni faktorji tako hitrost vode kakor tudi temperaturna razlika med cevjo in vodo. Gorilnik skrbi za popolno in brezhibno zgorevanje plina. Z vžigalnim plamenčkom ohranjamo pripravo sposobno za obratovanje. Ta pla¬menček pa skupaj z vžigalnim varovalom tudi preprečuje odtekanje plinov ne da bi zgoreli. Regulator količine plina vzdržuje konstanten dotok plina h gorilnikom in varuje pripravo pred preobremenitvijo. Voda krmili plinski ventil s pomočjo membrane in venturijeve cevke. Regulator za količino vode vzdržuje konstantno naravnano količino vode (neodvisno od tlaka vodovoda) s tem, da ob višjem tlaku ustrezno duši pretok vode. Z nastavljalnikom temperature naravnamo zaželeno temperaturo vode z njim dejansko uravnavamo količino vode, ki teče skozi grelnik, kar vpliva na iztočno temperaturo vode. Če hočemo odvzeti vročo vodo, moramo najprej postaviti ročaj pipe za plin v vžigalni položaj in nato prižgati plin, ki izteka iz vžigalnega gorilnika. Zaradi toplote vžigalnega plamenčka pa se ukrivi prosti konec bimetalne vzmeti navzdol, s čimer se odpre ventil vžigalnega varovala na gorilniku. Če nato premaknemo ročaj pipe za plin v položaj »vklop«, potem šele pride plin pod še zaprti ventil za plin, katerega krmili pretok vode. Ko odpremo ventil za vročo vodo, povzroči tekoča voda pred ven¬turijevo cevko določen nadtlak, v ožini pa podtlak. Nadtlak in podtlak delujeta na spodnjo oz. zgornjo stran membrane in jo pri pretoku mini¬malne količine vode toliko dvigneta, da se popolnoma odpre ventil za plin (krmiljen s pretokom vode), ki ga sicer vzmet pritiska navzdol. Plin zato priteka h gorilniku in se vžge ob vžigalnem plamenčku. Dviga¬joči se zgorevalni plini nato ogrevajo vodo, ki teče skozi menjalnik to¬plote. Pri pomanjkanju vode prevlada sila ventilne vzmeti in zapre ventil za plin krmiljen s pretokom vode, zato se grelnik ne more poškodovati (varovalo pri pomanjkanju vode). Isto se zgodi tudi, ko zapremo ventil za vročo vodo voda neha teči, tlak na membrano se izenači in vzmet plinskega ventila zapre plinski ventil, krmiljen s pretokom vode, zato gorilnik ugasne vžigalni plamen¬ček pa gori naprej, da grelnik lahko znova uporabimo. Če zapremo dotok plina k vžigalnemu gorilniku ali pa če ugasne vži¬galni plamenček iz kateregakoli razloga, se ohladi bimetalna vzmet in se povrne v svojo izhodiščno lego. Ventil vžigalnega varovala se zapre zaradi vzmetne sile. Zato ne more priti plin do gorilnika in tam iztekati ne da bi zgorel, čeprav je ventil za vročo vodo odprt in teče voda skozi pripravo.