V parnih turbinah vodna para, ki je pod tlakom, vrti gred turbine. Vrtenje gredi izkoriščamo največkrat za pogon električnega generatorja. V parno turbino doteka para z veliko hitrostjo skozi šobo na gonilne lopate, pritrjene na vrtljivem kolesu. Kinetična energija, s katero doteka para k lopatam, vrti kolo. Da bi se tlačna energija v čim večji meri pretvorila v kinetično energijo, uporabljamo pri parnih turbinah tako imenovane Lavalove šobe (sl. 1), ki so sestavljene iz zaokroženega vhoda, grla in razširjajočega se končnega dela. V kanalu, Ki se najprej zožuje in nato širi, se tlak lahko močno zniža in hitrost zelo poveča. Čim večja pa je hitrost pare, s tem večjo silo pritiska para na oviro, na katero naleti na svoji poti. Pri tem je zelo pomembno tudi, kako močno se parni tok odkloni od svoje prvotne smeri. Če pritrdimo na kolo lopate, ki preusmerijo tok pare proti obodni smeri (sl. 2), pritiska para na kolo s silo v obodni smeri in ga vrti (sl. 3). Da bi se energija pare v celoti izkoristila, uporabljamo več zapored postavljenih stopenj. Vsa kolesa z lopatami so na isti gredi, zato se vsa vrte enako hitro. Od stopnje do stopnje je tlak nižji in premer večji. Teoretično je možno celotno tlačno razliko pare (npr. 100 bar) porabiti za povečanje njene hitrosti v eni sami šobi. Pri tem pa bi moralo teči kolo z zelo veliko obodno hitrostjo, da bi bilo vredno turbino izkoriščati, vendar bi bile centrifugalne sile tolikšne, da bi se kolesa razletela. Zato gradijo take turbine, da energijo izkoriščajo postopoma, in sicer na razne načine: 1. Postopno izkoriščanje hitrosti: v šobi se izkoristi celotni tlačni padec za povečanje hitrosti, ta pa se izkorišča v več zaporednih vencih gonilnih lopat na obodu istega kolesa (Curtisova turbina, sl. 4). 2. Postopno izkoriščanje tlaka: dotekajoča para ekspandira v šobah v sosednjem kolesu pa se hitrost pare zmanjša. V sledečih vodilnih kanalih zopet nekoliko ekspandira, v kolesih tik za njimi pa se hitrosti spet zmanjšajo (sl. 2). Vodilniki in gonilna kolesa si sledijo, dokler se ne izrabi celotni tlačni padec. Skozi vsa kolesa teče ista količina pare. Sprva visok tlak se spotoma vse bolj znižuje, volumen pare narašča in z njim morajo naraščati tudi pretočni prerezi vodilnih in gonilnih lopat. Tako imajo kolesa na koncu turbine večje premere kakor na začetku. (Opisana turbina je enakotlačna.) 3. Postopno izkoriščanje tlaka v nadtlačnih stopnjah: tlak se ne zmanjšuje samo v šobah ali vodilnih kanalih, temveč tudi v gonilnih lopatah, s čimer se hitrost v njih povečuje (tako deluje nadtlačna turbina, sl. 5). Parne turbine razvrščamo v skupine tudi po tlačnem padcu, ki ga izkoriščajo. Tako izkoriščajo npr. kondenzacijske turbine (sl. 5) tlačni padec od visokega tlaka do vakuuma v kondenzatorju, protitlačne turbine le zgornji del tlačnega padca, turbine na odpadno paro pa le spodnji del.