Vsa gospodinjstva in skoraj vsako podjetje potrebujejo vsak dan čisto vodo, ki jo odvzemajo vodovodnim napeljavam, potem pa jo največkrat zelo onesnaženo spuščajo v kanalizacijo. Posebno dosti vode porabijo pralnice, klavnice, plinarne ter kemična in tehnična podjetja (barvarne, papirnice, tovarne sladkorja, koksarne, jeklarne in železarne), ki stoje ponavadi zunaj naselij. Mestni prebivalec porabi na dan poprečno 150 litrov vode. Nekoč so te odpadne vode vodili naravnost v reke ali v zemljo, z naraščajočo industrializacijo pa se je s tem vedno bolj onesnažila tudi čista voda (talna in v vodnjakih), tako da je treba danes odpadne vode čistiti, preden jih vrnemo naravi. Odpadna voda vsebuje pesek, plavajoče odpadke, suspendirane delce blata, raztopljene anorganske soli, luge in kisline, ostanke pralnih sredstev, koloidno raztopljene organske snovi, bakterije, barvila ter ostanke masti in olj. Za čiščenje odpadne mestne vode poznamo več postopkov, ki tečejo v čistilnih in drugih napravah. Za mehansko čiščenje uporabljajo grablje, sita in lovilnike peska, za kemično pa kemikalije, ki izločijo nečistoče, jih oksidirajo ali zbirajo v kosmičaste oborine, taka oborina adsorbira tudi druge primesi. V ta namen dodajajo npr. odpadni vodi raztopine magnezijevih, aluminijevih in železovih soli, ki dado s hidroksidi (bazami, lugi) močno učinkovite hidrokside ti adsorbirajo številne snovi in jih nato izločijo. Preostale nečistoče je mogoče odpraviti z biološkim čiščenjem. Pri tem je treba poskrbeti za primerne življenjske pogoje bakterijam in protozoam, ki žive v odpadnih vodah. Odpadne vode prepihajo z zrakom in jih puste stati v velikih posodah. Ker se bakterije močno razmnožujejo, lahko »prebavijo« organske nečistoče. Začne se gnitje, pri katerem nastanejo razni plini, med njimi metan in drugi neškodljivi organski produkti razgradnje. Obenem nastane blato, ki se useda. Po končanem vrenju dodajajo to blato vrtnarski zemlji, včasih pa ga tudi sežigajo. Biološko očiščeno vodo razpršujejo nato po zemljišču, tako se končno vrne v reke ali v talno vodo, dodatno očiščena s filtriranjem skozi zemeljske plasti. Taka voda je ponavadi spet uporabna za pitje iz vodnjakov, studencev ali iz talne vode. Zadnje čase si vse bolj prizadevajo čistiti vodo tako, da nastanejo koristni odpadki, ki znižajo stroške. V številnih kemičnih in drugih tovarnah čistijo vodo do take mere da je spet uporabna. Mnoga mesta dovajajo pitno vodo iz rek ali jezer tudi nad 100 kilometrov daleč, ker bliže ni na voljo dovolj čiste vode. Onesnaženje Bodenskega jezera je danes že tolikšno, da je treba odvzemati čisto, nestrupeno vodo vsaj 60 metrov globoko. Skrb za čistočo naših jezer, rek, studencev in talne vode s primernim čiščenjem odpadnih voda in s tem, da jih preveč ne onesnažimo s kurilnim oljem, je pomembna za življenje milijonov ljudi.