Naloga hladilnikov je, da jemljejo toploto svoji notranjosti ter tako znižujejo njeno temperaturo. V ta namen uporabljamo dve fizikalni zakonitosti: 1. vrelišče tekočine, to je temperatura, pri kateri se spreminja tekočina v paro, je odvisna od pritiska v okolici. Tako npr. vre voda pri pritisku ene atmosfere pri 100 ° C, pri pritisku 0,1 atmosfere pa že pri 46° C. To pa hkrati pomeni, da lahko vodno paro pri pritisku 0,1 atmosfere ter pri temperaturi 50° C brez težav utekočinimo, to je znova spremenimo v vodo, če zvišamo pritisk npr. na eno atmosfero. 2. Vsaka tekočina jemlje pri uparjanju toploto okolici in to toploto zopet oddaja pri prehodu iz pare v tekočino. Če izberemo tekočino, ki ima pri normalnem pritisku vrelišče pod. temperaturo, ki jo želimo v hladilniku doseči, bo tekočina že pri teh nizkih temperaturah izparevala in pri tem porabljala toploto, ki jo bo jemala okolici. Če nato zvišamo pritisk pare, se bo zvišalo tudi vrelišče in para se bo že pri sobni temperaturi utekočinila. Pri tem bo oddala toploto v obliki kondenzacijske toplote. Če pritisk nato znižamo do normalnega, se igra lahko ponovi. Da bi dosegli zaželeni učinek, uporabljamo tako imenovana hladila (tekočine z nizkimi vrelišči ali utekočinjene pline, npr. amoniak, etilklorid, frigen). Slika 1 kaže hladilni krog, za izparevanje potrebno toploto jemlje tekočina prostoru, ki ga hladimo, pri tem temperatura v njem pade. Hladilo se nato znova utekočini in odda toploto, potem pa zopet izpareva. - Pri hladilnikih poznamo dva različna sistema. Kompresorski hladilniki (sl. 2 in 3) hladilo pri znižanem pritisku izpareva v hladilni posodi (izparilniku). Izparilnik je v zamrzovalniku hladilnika in ima obliko kačasto zvite cevi. Zaradi izparevanja temperatura v hladilniku pade. Majhen kompresor črpa paro in jo zgoščuje pri višjem pritisku. V kondenzatorju zunaj hladilnika odda para svojo toploto. Zaradi skupnega učinka pritiska in hlajenja se hladilo utekočini. V poslednji fazi se tekoče hladilo razširi v prostor z znižanim pritiskom in steče v izparilnik. Notranjo temperaturo hladilnika ureja termostat (glej str. 40), ki prek releja vključuje ali izključuje motor kompresorja. Absorpcijski hladilnik (sl. 4): absorpcijski hladilnik deluje brez kompresorja. Naraščanje pritiska dosežemo z običajnim električnim grelcem, ki segreva posodo z močno koncentrirano raztopino amoniaka v vodi. Pri segrevanju raztopine amoniak izpareva, voda pa ostaja. Zaradi izparevanja amoniaka naraste njegov pritisk do takšne višine, da se pare v kondenzatorju utekočinijo. Kot pri kompresorskem hladilniku se nato pritisk tekočine za dušilno loputo zniža in izparevanje (v hladilniku) se prične znova. Še zelo topla, malo amoniakalna voda iz segrevalne posode teče skozi toplotni menjalnik, v katerem odda del toplote v absorber. V njem absorbira amoniakove pare, ki prihajajo iz segrevalne posode ter se nasiti. Majhna obtočna črpalka potiska nastalo amoniakovo raztopino skozi toplotni menjalnik, ki ga segreva voda iz segrevalne posode, nato pa se vrača v posodo in postopek se ponovi.