Za merjenje porabe vode uporabljamo vodne števce, ki delujejo na dveh različnih principih: Merjenje hitrosti Merimo število vrtljajev propelerja, ki se vrti v vodnem toku. Število vrtljajev v enoti časa (obr/min) ustreza določeni množini pretečene vode ( m3/s). To izračunamo iz preseka cevi in hitrosti vode. Števec vrtljajev propelerja lahko torej neposredno umerimo v m3/s skladno s kontinuitetno enačbo za pretok: pretok v m3/s = presek cevi v m2 x hitrost pretakanja v m/s. Merjenje volumna Z vodo se izmenoma polni in prazni vrtljiva komora znanega volumna. Število obratov je merilo za množino pretečene vode. Ti števci se uporabljajo za manjše pretoke. Pri bobnastem števcu (sl. 1) doteka merjena tekočina v osi bobna in izmenoma polni merilne prekate. Zaradi posebne oblike prekatov pride pri polnjenju do vrtenja bobna; levi, niže ležeči del prekata postane namreč težji in zato boben zasuče. Tako se zgodi, da voda iz enega prekata izteka, medtem ko se naslednji prekat polni. Za hišne števce uporabljamo števce na krilna kolesa. Delajo jih v dveh izvedbah. Pri suhih števcih (sl. 2) leži križno kolo v vodnem toku, števni kazalec in številčnica pa sta nameščena zunaj na suhem. Krilno kolo in števec veže gred. Ta je z zaporo speljana skozi kovinsko ploščo, ki loči vodovodni del od suhega. Pri mokrih števcih (sl. 3) ležita pod vodo tako pogonski del kot tudi števec. Ti števci so bolj natančni, vendar jim voda številčnico rada olušči in onesnaži. Za merjenje večjih množin vode v industriji uporabljajo Woltmannov števec (sl. 4). Krilno kolo je vgrajeno v raven kos cevi. Zaradi vodnega toka se kolo vrti, njegovo vrtenje pa polž prenaša na števec. Merjenje množine vode z Venturijevo cevjo (sl. 5) temelji na dejstvu, da je pri različnih hitrostih statični tlak v cevi različen. V ožini je hitrost pretakanja večja kot pred ali za njo. Zato je podtlak na mestu B večji kot na mestu A ali A'. Tlačna razlika med mestoma B in A je odvisna od hitrosti pretakanja in tako tudi od pretoka (kontinuitetna enačba). Po zožitvi ima voda spet isto hitrost kot pred njo, tako da je na mestu A' praktično isti tlak kot na mestu A.