V nasprotju s toplovodnim ogrevanjem brez prisilnega obtoka, v katerem kroži voda v napravi le zaradi različne temperature, pospešujemo obtok vode pri teh napravah s črpalkami. Prisilni obtok uporabljamo vedno pri višjih zgradbah, kjer bi toplovodno ogrevanje brez prisilnega obtoka zahtevalo prevelike cevovode; vendar se tudi pri enonadstropnih hišah v vedno večji meri uveljavlja toplovodno ogrevanje s črpalko. Kot črpalke se uporabljajo izključno posebne centrifugalne črpalke, ki imajo pri izpadu električnega toka tako majhen upor, da lahko ogrevanje deluje nato brez prisilnega obtoka, torej kot težnostno ogrevanje. Črpalka je lahko vgrajena v predtok ali povratek. V prvem primeru je črpalka vgrajena v cevovod med kotlom in ogrevali, tj. v predtočnem vodu. Iz kotla sesa toplo vodo, jo potiska po cevovodih v ogrevala in po povratnih vodih nazaj v kotel. Če je črpalka vgrajena v povratku, sesa ohlajeno vodo prek celega sistema iz kotla in jo vrača v kotel. Najenostavnejše toplovodno ogrevanje s prisilnim obtokom je enocevni sistem z zaporedno priključenimi ogrevali (sl. 1). Pri tem lahko večje število zank speljemo tako, da je vedno skupina prostorov na enem cevovodu. V hišah, kjer zelo redko ali sploh ne izključujemo ogreval, uporabljamo ta način. Veliko boljši je enocevni sistem, pri katerem so ogrevala v odcepih glavnega cevovoda. V odcepu imamo lahko vgrajen regulirni ventil s katerim uravnamo pretok, ne da bi morali dušiti dotok vode v spodnjih ogrevalih. Dvocevni sistem je v principu podoben dvocevnemu sistemu toplovodnega ogrevanja brez prisilnega obtoka. Toplo vodo dovajamo v ogrevala in iz njih spet odvajamo po dveh ceveh. Glede na zgornjo ali spodnjo razdelitev namestimo črpalko v predtok ali povratek (sl. 2 in 3). Opisane naprave so odprtega tipa, ker je ogrevalni sistem prek raztezne posode in odzračevalne cevi povezan z zunanjim zrakom in zato v najvišji legi ogrevalni sistem ni pod tlakom. Vsi sistemi za toplovodno ogrevanje so lahko avtomatično upravljani, se pravi, da vzdržujejo stalno temperaturo v prostoru. Izbrano temperaturo nastavimo na termostatu (str. 40) ki je nameščen v enem od ogrevanih prostorov. Termostat pri znižanju ali zvišanju temperature vklopi regulatorje, ki uravnavajo prek nastavil dotok tople vode. Uporabljeni regulacijski organi so lahko regulacijski ventili na posameznih ogrevalih (pri tem lahko nastavljamo v vsakem prostoru drugačno temperaturo) ali pa upravljajo kotlovsko napravo. Pri oljnih kurjavah lahko uravnavamo delovanje gorilnika ali dotok goriva, pri kurjavah na premog pa količino zgorevalnega zraka. Pri zmanjšanem dotoku zgorevalnega zraka se zmanjšuje intenzivnost zgorevanja, pri povečanem dotoku zgorevalnega zraka pa se gorenje pospeši in s tem poveča količina sproščene toplote. Pri toplovodnem ogrevanju s prisilnim obtokom se lahko uravnava tudi kapaciteta črpalke in s tem dovod toplote v ogrevane prostore.