1 Razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je Bog dal, da bi pokazal svojim služabnikom, kar se mora skoraj zgoditi, in ga je po svojem angelu dal oznaniti svojemu služabniku Janezu. 2 Ta je pričeval o božji besedi in o pričevanju Jezusa Kristusa, kar je videl. 3 Blagor mu, kdor bere, in kateri poslušajo besede prerokbe ter spolnjujejo, kar je v njej pisano, zakaj čas je blizu.

4 Janez sedmerim cerkvam, ki so v Aziji: Milost vam in mir od njega, ki je, ki je bil in ki bo, in od sedmih duhov, ki so pred njegovim prestolom, 5 in od Jezusa Kristusa, ki je zvesta priča, prvorojeni izmed umrlih in vladar nad kralji zemlje. Njemu, ki nas ljubi in nas je opral naših grehov s svojo krvjo 6 ter nas napravil kraljestvo, duhovnike Bogu, svojemu Očetu: njemu slava in moč na vekov veke. Amen.

8 "Jaz sem Alfa in Omega," pravi Gospod Bog, ki je, ki je bil in ki bo, vsemogočni.

12 Obrnil sem se, da bi videl kateri glas je govoril z menoj; in zagledal sem sedem zlatih svečnikov 13 in v sredi svečnikov podobnega Sinu človekovemu, oblečenega v dolgo haljo in opasanega na prsih z zlatim pasom. 14 Njegova glava in lasje so bili beli kakor bela volna, kakor sneg, in njegove oči kakor ognjen plamen 15 in njegove noge podobne v peči razbeljenemu bronu in njegov glas kakor glas mnogih voda; 16 imel je v svoji desnici sedem zvezd in iz njegovih ust je prihajal dvorezen oster meč in njegovo obličje je bilo kakor sonce, ko sije v svoji moči.

2 "To govori on, ki drži sedmero zvezd v svoji desnici, on, ki hodi sredi med sedmerimi zlatimi svečniki: 2 Poznam tvoja dela in tvoj trud in tvojo stanovitnost in da ne moreš prenesti hudobnih; preskusil si tiste, ki se imenujejo apostoli, pa niso ter si našel da so lažniki; 3 stanovitnost imaš in si trpel zaradi mojega imena in se nisi utrudil. 4 Ali zoper tebe imam, da si opustil svojo prvotno ljubezen. 5 Spomni se torej, od kod si padel, in se spreobrni in opravljaj prva dela: Ako pa ne, pridem k tebi in, če se ne spreobrneš, premaknem tvoj svečnik z njegovega mesta. 6 To pa imaš, da sovražiš dela nikolajevcev, ki jih tudi jaz sovražim. Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam: 7 Kdor zmaga, mu bom dal jesti od drevesa življenja, ki je v božjem raju."

"To govori Prvi in Poslednji, ki je bil umrl in je oživel: 9 Poznam tvojo stisko in tvoje uboštvo - si pa bogat - in da te sramotijo tisti, ki pravijo, da so Judje, pa niso, marveč so shodnica satanova. 10 Nič se ne boj tega, kar boš trpel. Glej, hudič bo nekatere izmed vas vrgel v ječo, da boste preskušeni in imeli boste stisko deset dni. Bodi zvest do smrti in dal ti bom venec življenja. 11 Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam: Kdor zmaga, mu druga smrt ne bo škodovala. "

"To govori on, ki ima dvorezni ostri meč: 13 Vem, kje prebivaš; tam, kjer je satanov prestol. In držiš se mojega imena in nisi zatajil vere vame niti v dnevih Antipa, mojega zvestega pričevavca, ki je bil umorjen pri vas, kjer prebiva satan. 14 Ali zoper tebe imam nekaj: da imaš tam take, ki se drže Bileamovega nauka, ki je učil Balaka, naj pred Izraelovimi sinovi napravi pohujšanje, da bi jedli malikom darovano meso ter nečistovali. 15 Tako imaš tudi ti takih ki se podobno drže nauka nikolajevcev. 16 Spreobrni se torej! Ako pa ne, pridem hitro k tebi in se bom z njmi bojeval z mečem svojih ust. 17 Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam: Kdor zmaga, mu bom dal skrite mane in dal mu bom bel kamen in na kamnu napisano novo ime, ki ga ne pozna nihče, razen njega, ki ga prejme. "

"To govori božji Sin, ki ima oči kakor ognjen plamen in so njegove noge podobne bronu: 19 Poznam tvoja dela ter ljubezen in vero in službo in stanovitnost in tvoja poslednja dela, ki jih je več kot prvih. 20 Ali zoper tebe imam, da puščaš ženo Jezabelo, ki sebe imenuje prerokinjo in uči ter zavaja moje služabnike, da bi nečistovali in jedli malikom darovano meso. 21 Dal sem ji časa, da bi se spreobrnila, pa se od svojega nečistovanja noče spreobrniti. 22 Glej, vržem jo na bolniško posteljo in tiste, ki z njo prešuštvujejo, v veliko stisko, če se ne spreobrnejo od njenih del; 23 in njene otroke bom pokončal s smrtjo; in spoznale bodo vse cerkve, da sem jaz tisti, ki preiskuje obisti in srca, in povrnil bom vsakemu izmed vas po njegovih delih. 24 Vam drugim v Tiatiri, kolikor jih nima tega nauka, kateri niso spoznali satanovih "globin", kakor jih imenujejo, pa pravim: Ne nalagam vam drugega bremena. 25 To pa, kar imate, ohranite, dokler ne pridem. 26 Kdor zmaga in moja dela ohrani do konca, mu bom dal oblast nad pogani; 27 in pasel jih bo z železno palico, kakor se lončene posode razbijajo - 28 kakor sem tudi jaz prejel od svojega Očeta - in dal mu bom zvezdo danico. 29 Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam."

3 To govori on, ki ima sedmero božjih duhov in sedmero zvezd: Poznam tvoja dela; ime imaš, da živiš, pa si mrtev. 2 Zbudi se in utrdi drugo, kar je bilo na tem, da umrje; kajti nisem našel, da bi bila tvoja dela popolna pred mojim Bogom. 3 Spomni se torej, kako si prejel in slišal; ohrani to in spreobrni se! Če se torej ne zbudiš, pridem kakor tat in ne boš opazil, katero uro pridem k tebi. 4 Imaš pa v Sardah nekaj ljudi, ki niso omadeževali svojih oblačil in bodo hodili z menoj v belih, ker so vredni. 5 Kdor zmaga, bo tako oblečen v bela oblačila in ne bom izbrisal njegovega imena iz knjige življenja in priznal bom njegovo ime pred svojim Očetom in pred njegovimi angeli. 6 Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam."

"To govori Sveti, Resnični, ki ima Davidov ključ, ki odpira, in nihče ne zapira, in zapira, in nihče ne odpira: 8 Poznam tvoja dela. Glej, postavil sem pred tebe odprta vrata, ki jih nihče ne more zapreti; kajti majhno moč imaš. Vendar si mojo besedo ohranil in mojega imena nisi zatajil. 9 Glej, izročam nekatere iz shodnice satanove, izmed onih, ki pravijo, da so Judje, pa niso, ampak se lažejo; glej, storil bom, da pridejo in padejo pred tvoje noge ter spoznajo, da sem te jaz vzljubil. 10 Ker si ohranil mojo besedo o potrpežljivosti, bom tudi jaz tebe ohranil iz ure preskušnje, ki pride nad ves svet, da preskusi prebivalce na zemlji. 11 Pridem kmalu. Drži, kar imaš, da ti nihče venca ne vzame. 12 Kdor zmaga, ga bom napravil za steber v svetišču svojega Boga in ven ne pojde več; in bom zapisal nanj ime svojega Boga in ime mesta svojega Boga, novega Jeruzalema, ki prihaja z neba od mojega Boga, in svoje novo ime. 13 Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam.

"To govori Amen, priča, zvesta in zanesljiva, začetek božjega stvarstva: 15 Poznam tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč. O da bi bil mrzel ali vroč! 16 Tako pa, ker si mlačen in ne vroč ne mrzel, te hočem pljuniti iz svojih ust. 17 Praviš: ,Premožen sem in bogat in nič ne potrebujem', pa ne veš, da si beden in pomilovanja vreden in ubog in slep in nag. 18 Svetujem ti, da kupiš od mene v ognju očiščenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš in se ne pokaže sramota tvoje nagote; in mazila, da si pomaziliš oči, da bi videl. 19 Svarim in pokorim tiste, ki jih ljubim, Bodi torej goreč in se spreobrni. 20 Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. 21 Kdor zmaga, mu bom dal, da z menoj sede na moj prestol, kakor sem tudi jaz zmagal in sem s svojim Očetom sedel na njegov prestol. 22 Kdor ima ušesa, naj sliši; kaj govori Duh cerkvam."

4 Nato sem videl: glej, odprta vrata v nebesih, in prvi glas; ki sem ga bil slišal, kakor bi tromba govorila z menoj, je govoril: "Stopi sem gor in pokazal ti bom, kar se bo za tem zgodilo." 2 Takoj sem se zamaknil; in glej, prestol je stal v nebesih in na prestolu je nekdo sedel. 3 In sedeči je bil na pogled kakor kamen jaspis in sard, in mavrica okrog prestola je bila videti kakor smaragd. 4 In okrog prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na prestolih je sedelo štiriindvajset starešin, oblečenih v bela oblačila, in na njih glavah so bili zlati venci. 5 In od prestola so prihajali bliski in glasovi in gromi. In sedem plamenic je gorelo pred prestolom; to so sedmeri božji duhovi. 6 In pred prestolom je bilo kakor stekleno morje, podobno kristalu. In sredi pred prestolom in okrog prestola so bila štiri živa bitja, polna oči spredaj in zadaj; 7 in prvo bitje podobno levu in drugo bitje podobno teletu in tretje bitje z obličjem kakor človek in četrto bitje podobno letečemu orlu. 8 In ta štiri bitja so imela vsako po šest peruti in so bila okrog in okrog ter znotraj polna oči; in so brez počitka govorila podnevi in ponoči: ,Svet, svet, svet, Gospod, Bog vsemogočni, ki je bil, ki je in ki bo.' 9 In ko so bitja dala slavo in čast in hvalo na prestolu sedečemu, ki živi na vekov veke, 10 je padlo štiriindvajset starešin pred sedečega na prestolu in molilo njega, ki živi na vekov veke; in položilo svoje vence pred prestol, govoreč: "Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo in čast in moč; zakaj ti si vse ustvaril in po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno."

Knjiga s sedmerimi pečati

5 In videl sem v desnici sedečega na prestolu knjigo, popisano znotraj in zunaj, zapečateno s sedmimi pečati: 2 In videl sem silnega angela, ki je klical z močnim glasom: "Kdo je vreden, da bi odprl knjigo in odtrgal njene pečate?" 3 In nihče ne v nebesih ne na zemlji ne pod zemljo ni mogel knjige odpreti in gledati vanjo. 4 In silno sem jokal, ker ni bilo najti nikogar, ki bi bil vreden odpreti knjigo in gledati vanjo. 5 Ali eden izmed starešin mi pravi: "Ne jokaj. Glej, zmagal je lev iz rodu Judovega, korenina Davidova, da odpre knjigo in njenih sedem pečatov."

11 Ko sem se ozrl, sem zaslišal glas mnogih angelov okrog prestola in živih bitij in starešin - njih število je bilo deset tisočkrat deset tisoč in tisočkrat tisoč - 12 in govorili so z močnim glasom: "Vredno je Jagnje, ki je bilo žrtvovano, da prejme oblast in bogastvo in modrost in moč in čast in slavo in hvalo!"

6 In videl sem ko je odprlo Jagnje enega izmed sedmerih pečatov: in slišal sem eno izmed štirih živih bitij govoriti z glasom kakor grom: "Pridi!" 2 In videl sem: glej, bel konj in na njem jezdec z lokom. In dan mu je bil venec in šel je kot zmagovalec in da zmaga.

9 In ko je odprlo peti pečat, sem videl pod oltarjem duše umorjenih zaradi božje besede in zaradi pričevanja, ki so ga dajali. 10 In zavpili so z močnim glasom, govoreč: "Doklej, Gospod, Sveti in Resnični, ne boš sodil in maščeval naše krvi nad onimi, ki prebivajo na zemlji?" 11 In dano je bilo vsakemu izmed njih belo oblačilo in jim je bilo rečeno, naj počakajo še malo, dokler se ne dopolni tudi število njihovih sohlapcev in njihovih bratov, ki morajo biti umorjeni kakor oni sami.

12 In videl sem, ko je odprlo šesti pečat; in nasfal je velik potres, sonce je postalo črno kakor žimnata raševina, mesec je ves postal kakor kri 13 in zvezde neba so padale na zemljo, kakor odmeta smokva svoje nezrelo sadje, kadar jo stresa velik vihar; 14 in nebo se je odmaknilo kakor knjiga, ki se zvije, in vse gore in vsi otoki so se premaknili s svojih mest. 15 In kralji zemlje in velikaši in poveljniki in bogatini in mogočniki ter vsi sužnji in svobodni so se poskrili v votline in med gorske pečine 16 ter govore goram in pečinam: "Padite na nas in nas skrijte pred obličjem sedečega na prestolu in pred Jagnjetovo jezo; 17 kajti prišel je veliki dan njune jeze, in kdo more obstati?"

7 Zatem sem videl štiri angele, ki so stali na štirih koncih zemlje in pridrževali štiri vetrove zemlje, da bi ne pihal noben veter ne po zemlji ne po morju ne v kako drevo. 2 In videl sem drugega angela, ki se je dvigal od sončnega vzhoda in je imel pečat živega Boga; zaklical je z močnim glasom štirim angelom, katerim je bilo dano škodovati zemlji in morju: "Ne škodujte zemlji ne morju ne drevju, 3 dokler ne zaznamujemo služabnikov našega Boga na njih čelih. " 4 In slišal sem število zaznamovanih: sto štiriinštirideset tisoč zaznamovanih iz vseh rodov Izraelovih otrok.

5 iz rodu Judovega dvanajst tisoč zaznamovanih,

iz rodu Levijevega dvanajst tisoč,

9 Zatem sem videl veliko množico, ki je nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov; stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeni v bela oblačila in s palmami v rokah. 10 In klicali so z močnim glasom: "Zveličanje (prihaja) od našega Boga, ki sedi na prestolu, in od Jagnjeta!" 11 In vsi angeli so stali okrog prestola in starešin in štirih živih bitij in so padli pred prestolom na svoje obličje ter Boga molili, 12 govoreč: "Amen. Hvala in slava in modrost in zahvala in čast in oblast in moč našemu Bogu na vekov veke. Amen."

13 In spregovoril je eden izmed starešin ter mi rekel: "Ti, ki so oblečeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?" 14 In odgovoril sem mu: "Moj Gospod, ti veš." In rekel mi je: "To so tisti ki so prišli iz velike bridkosti ter so oprali svoja oblačila in jih očistili v Jagnjetovi krvi. 15 Zato so pred božjim prestolom in mu služijo noč in dan v njegovem svetišču in sedeči na prestolu bo prebival nad njimi. 16 Ne bodo več lačni, ne žejni, tudi sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina; 17 zakaj Jagnje, ki je v sredi pred prestolom, jih bo paslo ter jih vodilo k virom živih voda; in Bog bo obrisal vse solze z njih oči."

8 In ko je odprlo sedmi pečat, je v nebesih nastala tišina kake pol ure.

8 In drugi angel je zatrobil, in nekaj kakor velika v ognju goreča gora je padlo v morje; in tretjina morja je postala kri 9 in pomrla je tretjina stvari, ki žive v morju, in tretjina ladij je bila končana.

10 In tretji angel je zatrobil, in padla je z neba velika zvezda, goreča ko plamenica, in priletela na tretjino rek in na studence voda. 11 In zvezdi je ime pelin in tretjina voda je postala pelin in mnogo ljudi je pomrlo od voda, ker so ogrenele.

13 In videl in slišal sem orla, ki je letel po sredi neba in klical z močnim glasom: "Gorje, gorje, gorje prebivalcem na zemlji zaradi drugih glasov tromb treh angelov, ki bodo še trobili."

9 In peti angel je zatrobil. In videl sem zvezdo ki je z neba padla na zemljo in ji je bil dan ključ k žrelu brezna. 2 In odprla je žrelo brezna in dvignil se je dim iz žrela kakor dim velike peči; in zatemnelo je sonce in ozračje od dima iz žrela. 3 Iz dima pa so prišle kobilice na zemljo in dana jim je bila oblast, kakor imajo oblast škorpijoni na zemlji. 4 In ukazano jim je bilo, naj ne poškodujejo trave na zemlji tudi nobenega zelenja in nobenega drevesa, ampak samo ljudi, kateri nimajo božjega znamenja na čelih. 5 In ni jim bilo dano, da bi jih pomorile, ampak da bi jih mučile pet mesecev; in njihovo mučenje je bilo kakor mučenje škorpijonovo, kadar piči človeka.

6 In tiste dni bodo ljudje iskali smrti, pa je ne bodo našli; in bodo želeli umreti, a smrt bo bežala od njih.

7 In kobilice so bile podobne konjem, pripravljenim za vojsko; in na njih glavah so bile kakor krone, podobne zlatu, in njih obrazi so bili kakor obrazi ljudi; 8 in imele so lase, kakor so ženski lasje, in njih zobje so bili kakor levji zobje; 9 in imele so oklepe, podobne železnim oklepom, in šum njihovih peruti je bil kakor ropot bojnih voz z mnogimi konji, ki dirjajo v boj. 10 In imele so repe, podobne škorpijonovim ter žela; in v njihovih repih je bila njih moč, da škodujejo ljudem pet mesecev.11 Imajo nad seboj za kralja angela brezna; ime mu je po hebrejsko Abadon, po grško pa Apolion."

17 In tako sem v prikazni videl konje in na njih jezdece z oklepi, ognjene in hiacintove in žveplene barve. In glave konj so bile kakor levje glave in iz njih gobcev je švigal ogenj, dim in žveplo. 18 In od teh treh nadlog - od ognja in dima in žvepla, prihajajočega iz njih gobcev - je bila pomorjena tretjina ljudi. 19 Kajti moč konj je v njih gobcih in njih repih. Njih repi so namreč podobni kačam, imajo glave in s temi škodujejo.

20 In ostali ljudje, kateri niso bili pomorjeni po teh nadlogah, se niso spokorili od del svojih rok, da bi ne bili molili hudih duhov in malikov iz zlata in srebra in brona in kamna in lesa, ki ne morejo ne videti ne slišati ne hoditi; 21 in se niso spokorili od svojih umorov, ne od svojih čarovnij ne od svojega nečistovanja ne od svojih tatvin.

10 In videl sem drugega silnega angela prihajajočega z neba; obdan je bil z oblakom in mavrica je bila nad njegovo glavo; in njegovo obličje je bilo kakor sonce in njegovi nogi sta bili kakor ognjena stebra 2 in imel je v roki odprto knjižico. Stopil je z desno nogo na morje, z levo pa na zemljo 3 in zavpil z močnim glasom, kakor rjove lev. In ko je zavpil, je spregovorilo sedem gromov s svojimi glasovi. 4 In ko je spregovorilo sedem gromov, sem hotel pisati, a zaslišal sem glas iz nebes:."Zapečati, kar je spregovorilo sedem gromov, in ne piši tega."

8 In glas, ki sem ga slišal iz nebes, je spet govoril z menoj in rekel: "Pojdi, vzemi odprto knjižico iz roke angela ki stoji na morju in na zemlji. " 9 In šel sem k angelu ter mu rekel, naj mi da knjižico. Pa mi pravi: "Vzemi jo ter snej in napravila ti bo v trebuhu grenkobo, a v tvojih ustih bo sladka ko med." 10 In vzel sem knjižico iz angelove roke ter jo snedel; in v mojih ustih je bila sladka ko med, a ko sem jo snedel, mi je v trebuhu zagrenelo.11 In rečeta mi: "Zopet moraš prerokovati o ljudstvih in narodih in jezikih in mnogih kraljih."

11 In dan mi je bil trst, podoben palici, z naročilom: "Vstani in izmeri božje svetišče in oltar in tiste, ki v njem molijo. 2 Dvor pa, ki je zunaj svetišča, izpusti in ga ne meri, ker je bil dan nevernikom; in ti bodo sveto mesto teptali dvainštirideset mesecev.

3 In dal bom dvema svojima pričama, da bosta prerokovali tisoč dvesto šestdeset dni, oblečeni v raševino. 4 To sta dve oljki in dva svečnika ki stojita pred Gospodom zemlje. 5 Ako bi jima kdo hotel storiti kaj žalega, pride ogenj iz njunih ust in požre njune sovražnike. Kdor bi jima hotel storiti kaj žalega, mora prav tako umreti. 6 Ona imata oblast zapreti nebo, da ne dežuje v dneh njunega prerokovanja, in imata oblast nad vodami, da jih spremenita v kri in da udarita zemljo s sleherno šibo, kolikokrat hočeta: 7 In ko dokončata svoje pričevanje bo zver, ki se dvigne iz brezna, zoper nju začela vojsko ter ju premagala in ubila. 8 In njuni trupli bosta ležali na ulicah velikega mesta, ki se duhovno imenuje Sodoma in Egipt, kjer je bil tudi njun Gospod križan.

9 In izmed ljudstev in rodov in jezikov in narodov gledajo njuni trupli tri dni in pol in ne puste njunih trupel položiti v grob. 10 In prebivalci na zemlji se vesele zaradi njih ter se radujejo in pošiljajo drug drugemu darila, ker sta ta dva preroka prebivalce na zemlji mučila.

11 In po treh dneh in pol je prišel vanju iz Boga duh življenja in sta se postavila na noge in silen strah je obšel one, ki so ju gledali. 12 In slišali so močan glas iz nebes, ki jima je rekel: "Vzdignita se semkaj. " In vzdignila sta se na oblaku v nebo in njuni sovražniki so ju videli.

15 In sedmi angel je zatrobil: in zadoneli so močni glasovi v nebesih, govoreč: "Kraljevanje nad svetom je prešlo na našega Gospoda in njegovega Kristusa in vladal bo na vekov veke." 16 In štiriindvajset starešin, ki pred Bogom sede na svojih prestolih, je padlo na obraz in so molili Boga, 17 govoreč: "Zahvalimo te, Gospod, vsemogočni Bog, ki si in si bil, da si prevzel svojo veliko oblast ter zakraljeval. 18 Narodi so se razjezili, a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi, da se da plačilo tvojim služabnikom, prerokom, svetim in njim, ki se boje tvojega imena, malim in velikim, in da se pogube, kateri so pogubljali zemljo."

12 In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd. 2 Bila je noseča in je vpila v porodnih bolečinah in mukah.

3 Še drugo znamenje se je prikazalo na nebu. Glej, bil je velik ognjenordeč zmaj, ki je imel sedem glav in deset rogov in na svojih glavah sedem kron; 4 in njegov rep je potegnil s seboj tretjino nebesnih zvezd ter jih vrgel na zemljo. In zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila na porodu, da bi požrl njeno dete, ko bi porodila. 5 In porodila je moško dete, ki naj bi paslo vse narode z železno palico; in vzeto je bilo njeno dete k Bogu in k njegovemu prestolu. 6 Žena pa je ubežala v puščavo, kjer ima prostor, ki ji ga je Bog pripravil, da jo tam hranijo tisoč dvesto šestdeset dni.

7 In nastala je vojska v nebesih: Mihael in njegovi angeli so se vojskovali zoper zmaja; tudi zmaj se je vojskoval in njegovi angeli, 8 a niso zmogli in tudi ni bilo v nebesih več mesta zanje. 9 In pahnjen je bil veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan, ki zapeljuje ves svet; pahnjen je bil na zemljo in njegovi angeli so bili pahnjeni z njim.

10 In slišal sem močan glas v nebesih, ki je govoril: "Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje našega Boga in oblast njegovega Kristusa, zakaj pahnjen je bil tožnik naših bratov, ki jih je tožil pred našim Bogom noč in dan. 11 Oni so ga premagali z Jagnjetovo krvjo in z besedo svojega pričevanja in niso ljubili svojega življenja do smrti. 12 Zatorej se radujte, nebesa in vi, ki prebivate v njih. Gorje pa zemlji in morju, ker je stopil na vaju hudič z veliko jezo, vedoč, da ima malo časa."

13 In ko je zmaj videl, da je pahnjen na zemljo, je preganjal ženo, ki je dete porodila. 14 A ženi so dali dve peruti velikega orla, da bi letela v puščavo na svoje mesto, kjer se preživlja čas in dva časa in pol časa, daleč od zmaja. 15 In zmaj je vrgel za ženo iz svojega žrela vode kakor reko, da bi jo reka odnesla. 16 A pomagala je ženi zemlja; odprla je zemlja svoja usta in je popila reko, ki jo je vrgel zmaj iz svojega žrela. 17 In razsrdil se je zmaj nad ženo in se je šel vojskovat z drugimi iz njenega rodu, ki spolnjujejo božje zapovedi in imajo pričevanje Jezusovo. 18 In ustopil se je na pesek ob morju.

13 In videl sem iz morja vzdigujočo se zver, ki je imela deset rogov in sedem glav in na svojih rogovih deset kron in na svojih glavah bogokletno ime. 2 In zver, ki sem jo videl, je bila podobna leopardu in njene noge so bile kakor medvedje in njen gobec kakor levji gobec. In dal ji je zmaj svojo moč, svoj prestol in veliko oblast. 3 In ena izmed njenih glav je bila kakor do smrti zaklana, a nje smrtna rana se je zacelila. Začuden je ves svet gledal za zverjo 4 in molili so zmaja, ker je dal zveri svojo moč in molili so zver, govoreč: "Kdo je zveri enak in kdo se more z njo vojskovati?" 5 In dana so ji bila usta, ki so govorila velike besede in bogokletstva, in dana ji je bila oblast, da deluje dvainštirideset mesecev. 6 In odprla je svoja usta za bogokletstva proti Bogu, da bi preklela njegovo ime in njegovo bivališče in one, ki prebivajo v nebesih. 7 Tudi ji je bilo dano, da začne vojsko s svetimi in da jih premaga; in dana ji je bila oblast nad vsakim rodom in ljudstvom in jezikom in narodom. 8 In molili jo bodo vsi prebivalci na zemlji, katerih ime ni zapisano v knjigi življenja Jagnjeta, ki je bilo zaklano, od začetka sveta.

11 In videl sem drugo zver, ki se je dvigala iz zemlje in je imela dva roga, podobna jagnječjim, govorila pa je kakor zmaj. 12 In izvrševala je vso oblast prve zveri vpričo nje in delala je na to, da bi zemlja in njeni prebivalci molili prvo zver, kateri se je bila zacelila nje smrtna rana. 13 In delala je velika znamenja, da je po njenem delovanju prihajal celo ogenj z neba na zemljo vpričo ljudi. 14 In varala je prebivalce na zemlji z znamenji, katera ji je bilo dano delati pred zverjo, in je naročala prebivalcem na zemlji, naj naredijo podobo zveri, ki ima rano od meča in je ostala živa. 15 Tudi ji je bilo dano, da je podobi zveri podelila življenje, tako da je podoba zveri celo spregovorila in dala pomoriti vse, kateri podobe zveri ne molijo.

16 In dela, da si vsi, mali in veliki, bogati in ubožni, svobodni in sužnji, dado znamenje na svojo desno roko ali na svoje čelo 17 in da nihče ne more ničesar kupiti ali prodati, razen kdor ima znamenje, ime zveri ali število njenega imena. 18 Tukaj je modrost. Kdor ima razum, naj prešteje število te zveri; je namreč število človeka. In njeno število je šeststo šestinšestdeset.

14 In videl sem: in glej, Jagnje je stalo na gori Sion in z njim sto štiriinštirideset tisoč njih, ki so imeli zapisano na svojih čelih njegovo ime in ime njegovega Očeta.

2 In slišal sem glas z neba kakor šumenje mnogih voda in kakor bobnenje silnega groma; in glas, ki sem ga slišal, je bil, kakor bi strunarji brenkali na harfe. 3 In peli so kakor novo pesem pred prestolom in pred štirimi živimi bitji in starešinami. In nihče se ni mogel naučiti pesmi razen onih sto štiriinštirideset tisočev, ki so bili odkupljeni z zemlje. 4 Ti so, ki se z ženskami niso omadeževali: so namreč deviški. Ti so, ki spremljajo Jagnje, kamor gre. Ti so bili odkupljeni izmed ljudi kot prvenci za Boga in Jagnje 5 in v njih ustih se ni našla laž; brezmadežni so.

8 In za njim je prišel drug angel in je govoril: "Padel, padel je veliki Babilon, ki je s pekočim vinom svojega nečistovanja napojil vse narode."

9 In za tema je prišel tretji angel in je govoril z močnim glasom: "Če kdo moli zver in njeno podobo ter sprejme znamenje na svoje čelo, ali na svojo roko, 10 bo tudi sam pil od vina božjega srda, ki je pripravljeno čisto v čaši njegove jeze, in bo mučen z ognjem in žveplom pred svetimi angeli in pred Jagnjetom. 11 In dim njihove muke se dviga na vekov veke; in nimajo počitka noč in dan ti, ki molijo zver in njeno podobo in nosijo znamenje njenega imena. 12 Tukaj je stanovitnost svetih, ki se drže božjih zapovedi in vere Jezusove. 13 In slišal sem glas iz nebes, ki je govoril: "Zapiši: Blagor mrtvim, ki bodo poslej umrli v Gospodu. Da, govori Duh, spočijejo naj se od svojega truda, zakaj njih dela gredo z njimi."

14 In videl sem: in glej, bil je bel oblak, in na oblaku je sedel nekdo; ki je bil podoben Sinu človekovemu; imel je na glavi zlato krono in v roki oster srp. 15 In prišel je iz svetišča drug angel in je zaklical z močnim glasom sedečemu na oblaku: "Nastavi svoj srp in požanji, ker je prišla ura žetve, zakaj žetev na zemlji je usahla." 16 In sedeči na oblaku je zamahnil s svojim srpom po zemlji in zemlja je bila požeta.

17 Še drug angel je prišel iz svetišča, ki je v nebesih; tudi ta je imel oster srp. 18 In od oltarja je prišel še drug angel, ki je imel oblast nad ognjem; in zaklical je z močnim klicem onemu, ki je imel oster srp: "Nastavi svoj ostri srp ter poreži grozde z vinske trte na zemlji, zakaj dozorele so njene jagode." 19 In angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji ter obral vinsko trto na zemlji in (grozde) je vrgel v veliko tlačilnico božjega srca. 20 In tlačili so v tlačilnici zunaj mesta in kri je tekla iz tlačilnice do konjskih uzd, tisoč šeststo tečajev daleč.

15 In videl sem potem drugo znamenje na nebu, veliko in čudovito: sedem angelov, ki so imeli sedem poslednjih šib; kajti v njih se je dopolnil božji srd. 2 In videl sem kakor stekleno morje, namešano z ognjem, in zmagovalce nad zverjo in nad njeno podobo in nad številom njenega imena, stoječe ob steklenem morju in z božjimi harfami v rokah. 3 In peli so pesem Mojzesa, božjega služabnika, in pesem Jagnjetovo, govoreč: "Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, vsemogočni Bog; pravična in resnična so tvoja pota, Kralj vekov. 4 Kdo bi se ne bal, Gospod, in ne slavil tvojega imena? Zakaj ti sam si svet; vsi narodi bodo prišli ter padli pred teboj na kolena, ker so se razodele tvoje sodbe."

5 In za tem sem videl: odprlo se je svetišče šotora pričevanja v nebesih; 6 in iz svetišča je prišlo sedem angelov, ki so imeli sedem šib; oblečeni so bili v čisto in svetlo platno ter opasani okrog prsi z zlatimi pasovi. 7 In eno izmed štirih živih bitij je dalo sedmerim angelom sedem zlatih čaš, polnih jeze Boga, ki živi na vekov veke. 8 In napolnilo se je svetišče z dimom božje slave in njegove moči in nihče ni mogel stopiti v svetišče, dokler se ni dokončalo sedmero šib sedmih angelov.

16 In slišal sem iz svetišča močan glas, ki je govoril sedmim angelom: "Pojdite ter izlijte sedmero čaš božjega srda na zemljo!"

4 Tretji je izlil svojo čašo v reke in studence voda in postale so kri. 5 In slišal sem angela voda govoriti: "Pravičen si, ki si in si bil, ti Sveti, ker si tako razsodil; 6 kajti kri svetnikov in prerokov so prelili in kri si jim dal piti; zaslužili so." 7 In slišal sem oltar, ki je govoril: "Da, Gospod, vsemogočni Bog, resnične in pravične so tvoje sodbe." 8 Četrti je izlil svojo čašo na sonce, in dano mu je bilo žgati ljudi z ognjem. 9 In žgala je ljudi velika vročina in kleli so ime Boga, ki ima oblast nad temi šibami, in se niso spreobrnili, da bi mu dali čast.

13 In videl sem iz žrela zmajevega in iz gobca zveri in iz ust lažnega preroka prihajati tri nečiste duhove kakor žabe. 14 So namreč duhovi hudičev, ki delajo znamenja in ki gredo h kraljem vsega sveta, da bi jih zbrali na vojsko, na veliki dan Boga vsemogočnega. 15 "Glej, pridem kakor tat; blagor mu; kdor čuje in hrani svoja oblačila, da ne bo hodil brez obleke in ne bodo gledali njegove sramote." 16 In zbral jih je na kraj, ki se imenuje po hebrejsko Harmagedon. 17 Sedmi je izlil svojo čašo po zraku in močan glas je zadonel iz svetišča od prestola in je rekel: "Zgodilo se je." 18 In nastali so bliski in bobnenje in gromi in nastal je velik potres, kakršnega ni bilo, odkar so ljudje na zemlji - tako silen, tako velik je bil potres. 19 In razpadlo je veliko mesto na tri dele in mesta nevernikov so se zrušila. Tako se je Bog spomnil velikega Babilona, da mu je dal čašo vina svoje srdite jeze. 20 In vsi otoki so izginili in gora ni bilo najti. 21 In debela toča, talent težka, je padala z neba na ljudi. In ljudje so kleli Boga zaradi šibe po toči, ker je bila ta šiba silno velika.

17 In prišel je eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedmero čaš, in je spregovoril z menoj: "Pridi, pokazal ti bom obsodbo velike hotnice, ki sedi na mnogih vodah, 2 ki so z njo nečistovali zemeljski kralji in so se z vinom njenega nečistovanja upijanili prebivalci na zemlji." 3 In odnesel me je v duhu v puščavo. In videl sem žensko, sedečo na zveri, ki je bila rdeča kot škrlat, polna bogokletnih imen in je imela sedem glav in deset rogov. 4 In ženska je bila oblečena v bager in škrlat ter okrašena z zlatom, dragimi kamni in biseri; imela je v roki zlato čašo, polno gnusob in nečednosti svojega nečistovanja; 5 in na njenem čelu je bilo zapisano ime, skrivnost: "Veliki Babilon, mati nečistnic in gnusob na zemlji." 6 In videl sem žensko, pijano od krvi svetih in od krvi pričevalcev Jezusovih. In silno sem se začudil, ko sem jo videl.

7 Angel pa mi je rekel: "Zakaj si se začudil? Jaz ti povem skrivnost te ženske in zveri, ki jo nosi in ki ima sedem glav in deset rogov. 8 Zver, ki si jo videl, je bila in je ni, a bo prišla iz brezna in pojde v pogubo. In začudili se bodo prebivalci na zemlji, katerih ime ni zapisano v knjigi življenja od začetka sveta, ko bodo videli, da je zver bila, da je ni in da pride. 9 Tukaj je razum z modrostjo. Sedmero glav je sedem gričev, na katerih ženska sedi, in je sedem kraljev. 10 Pet jih je padlo, eden je, zadnji še ni prišel; in ko pride, bo smel malo časa ostati. 11 Zver pa, ki je bila in je ni, je sam osmi in je od sedmerih in gre v pogubo. 12 In desetero rogov, ki si jih videl, je deset kraljev, ki še niso prejeli kraljestva, toda oblast kot kralji bodo prejeli za eno uro z zverjo. 13 Ti imajo eno misel in bodo svojo moč in oblast dali zveri. 14 Ti se bodo vojskovali z Jagnjetom, Jagnje jih bo premagalo, ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, in z njim tisti, ki so poklicani in izvoljeni ter zvesti. "

15 In rekel mi je: "Vode, ki si jih videl, kjer sedi hotnica, so ljudstva in množice in narodi in jeziki. 16 In desetero rogov; ki si jih videl, in zver, ti bodo hotnico sovražili ter jo osamili in slekli; in jedli bodo njeno meso ter njo samo v ognju sežgali. 17 Kajti Bog je dal v njih srca, da izvrše njegov namen ter napravijo enodušen sklep in dado svoje kraljestvo zveri, dokler se ne spolnijo božje besede. 18 In ženska, ki si jo videl, je veliko mesto, ki kraljuje nad kralji zemlje."

18 Zatem sem videl drugega angela, ki je prihajal z neba z veliko oblastjo; in zemlja se je razsvetlila od njegovega sijaja. 2 In zaklical je z močnim glasom: "Padel, padel je veliki Babilon ter postal bivališče hudičev in pribežališče za vse nečiste duhove in pribežališče za vse nečiste in sovražne ptice, 3 ker so od pekočega vina njenega nečistovanja pili vsi narodi in so kralji zemlje z njo nečistovali in trgovci zemlje obogateli od njenega silnega razkošja. "

4 In slišal sem drug glas z neba, ki je govoril: "Pridi od nje, moje ljudstvo, da ne postanete deležni njenih pregreh in ne prejmete njenih nadlog. 5 Kajti njene pregrehe so segle do neba in Bog se je spomnil njenih krivic.

6 Plačajte ji, kakor je tudi sama plačala, in povrnite ji dvojno po njenih delih. V čašo, ki jo je ona nalila, ji nalijte dvojno. 7 Kolikor se je proslavila in nasladila, toliko ji prizadenite muke in žalosti. Kajti v svojem srcu pravi: ,Sedim kakor kraljica, nisem vdova in ne bom videla žalosti.' 8 Zaradi tega bodo prišle na en sam dan njene nadloge: smrt, žalost in lakota, in bo v ognju sežgana; kajti silen je Gospod Bog, ki jo je sodil.

11 In trgovci zemlje bodo jokali ter žalovali za njo ker nihče več ne bo kupoval njihovega blaga: 12 blaga iz zlata in srebra in dragih kamnov in biserov in tančice in bagra in svile in škrlata in vsakršnega dišečega lesa in vsakršnega slonokoščenega orodja in vsakovrstnega orodja iz najdražjega lesa in brona in železa in marmorja 13 in cimeta in balzama in dišav in mire in kadila in vina in olja in bele moke in pšenice in goved in ovac in konj in voz in sužnjev in človeških duš. 14 In sadje, slast tvoje duše, ti je odšlo in vse sijajne in blesteče stvari so izpred tebe izginile in jih ni več najti.' 15 Trgovci s temi stvarmi, ki so obogateli od nje, bodo od daleč stali iz strahu pred njeno muko ter bodo jokajoč in žalujoč 16 govorili: ,Gorje, gorje, veliko mesto, oblečeno v tančico in bager in škrlat ter okrašeno z zlatom in dragimi kamni in biseri; 17 kajti v eni uri je uničeno toliko bogastvo.'

21 In neki silni angel je vzdignil kamen, velik ko mlinski kamen, in ga je vrgel v morje ter je rekel: ,Tako bo siloma vrženo mesto Babilon in ga ne bo več najti. 22 In glas strunarjev in godcev in piskačev in trobilcev se v tebi ne bo več slišal in nobenega umetnika katere koli umetnosti ne bo več v tebi najti in glas mlina se v tebi ne bo več slišal 23 in luč svetilke v tebi ne bo več svetila in glas ženinov in nevestin se ne bo več slišal v tebi: zakaj tvoji trgovci so bili zemeljski velikaši, po tvoji čarovniji so zabredli vsi narodi 24 in v njem se je našla kri prerokov in svetih in vseh, kateri so bili umorjeni na zemlji."

19 Zatem sem slišal kakor močan glas velike množice v nebesih, ki je klicala: "Aleluja! Zveličanje in slava in moč gre našemu Bogu, 2 zakaj resnične in pravične so njegove sodbe; obsodil je veliko hotnico, ki je pohujševala zemljo s svojim nečistovanjem, in maščeval je nad njo kri svojih služabnikov." 3 In v drugo so rekli: "Aleluja! In njen dim se dviga na vekov veke." 4 In padlo je štiriindvajset starešin in štiri živa bitja ter so molili Boga, sedečega na prestolu, govoreč: "Amen, aleluja!"

5 In od prestola je prišel glas, ki je rekel: "Hvalite našega Boga, vsi njegovi služabniki in kateri se ga bojite, mali in veliki!"

9 In reče mi: "Zapiši: Blagor njim, ki so povabljeni na Jagnjetovo svatbeno gostijo!" Dalje mi reče: "To so resnične besede božje." 10 In padel sem mu pred noge, da bi ga molil, a reče mi: "Nikar! Služabnik sem kakor ti in tvoji bratje, ki pričujejo za Jezusa; Boga moli! Kajti Jezusovo pričevanje je preroški duh.

11 In videl sem nebo odprto: in glej, bel konj in jezdec na njem, ki se imenuje Zvesti in Resnični ter pravično sodi in se vojskuje. 12 Njegove oči so kakor ognjen plamen in na njegovi glavi je veliko kron; ima zapisano ime, ki ga nihče ne pozna razen njega, 13 in ima ogrnjen plašč, ki je namočen s krvjo, in njegovo ime se imenuje Beseda božja. 14 In spremljajo ga nebeške vojske na belih konjih, oblečene v belo, čisto tančico. 15 In iz njegovih ust prihaja oster meč, da z njim udari narode. In pasel jih bo z železno palico. In sam tlači tlačilnico vina srdite jeze vsemogočnega Boga. 16 In na plašču in na svojem stegnu ima zapisano ime: "Kralj kraljev in Gospod gospodov".

17 In videl sem nekega angela, ki je stal na soncu in je zaklical z močnim glasom vsem pticam, ki letajo po sredi neba: 18 "Pridite, zberite se k veliki božji gostiji, da boste jedle meso kraljev in meso poveljnikov in meso mogočnežev in meso konj in njih jezdecev in meso vseh, svobodnih in sužnjev, majhnih in velikih."

19 In videl sem zver in kralje zemlje in njih vojske, zbrane, da začno vojsko z njim, ki sedi na konju, in z njegovo vojsko. 20 In zgrabljena je bila zver in z njo lažni prerok, ki je delal znamenja pred njo, s katerimi je preslepil tiste, ki so sprejeli znamenje zveri ter molili njeno podobo. Živa sta bila vržena oba v ognjeno jezero, kjer gori žveplo. 21 In drugi so bili pobiti z mečem, ki je prihajal iz ust njega, ki je sedel na konju; in vse ptice so se najedle njihovega mesa.

20 In videl sem angela prihajajočega z neba, ki je imel ključ k breznu in veliko verigo v svoji roki. 2 In premagal je zmaja, staro kačo, ki je hudič in satan, ter ga je zvezal za tisoč let. 3 In vrgel ga je v brezno, ki ga je zaklenil in zapečatil nad njim, da bi več ne zapeljeval narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Potem mora biti odvezan za malo časa.

4 In videl sem prestole - nanje so sedli in dana jim je bila sodba - in duše obglavljenih zaradi pričevanja Jezusovega in zaradi božje besede, in tiste, ki niso molili zveri in njene podobe in niso sprejeli znamenja na svoje čelo in roko. In oživeli so ter kraljevali s Kristusom tisoč let. 5 Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ne dopolni tisoč let. - To je prvo vstajenje. 6 Blažen je in svet, kdor je deležen prvega vstajenja. Nad temi druga smrt nima oblasti, ampak bodo duhovniki božji in Kristusovi ter bodo kraljevali z njim tisoč let.

7 In ko se dopolni tisoč let, bo izpuščen satan iz svoje ječe. 8 In prišel bo ven, da bi zapeljal narode, ki so na štirih koncih zemlje, Goga in Magoga, da bi jih zbral na vojsko. Njih število je, kakor je peska ob morju. 9 In prišli so na zemeljsko površje ter obstopili taborišče svetih in ljubljeno mesto. A prišel je od Boga ogenj z neba in jih požrl. 10 In hudič, ki jih je slepil, je bil vržen v ognjeno in žvepleno jezero, kjer sta tudi zver in lažni prerok, in mučeni bodo noč in dan na vekov veke.

11 In videl sem velik bel prestol in njega, ki je sedel na njem; izpred njegovega obličja sta izginila zemlja in nebo in zanju ni bilo več mesta. 12 In videl sem umrle, velike in majhne, ki so stali pred prestolom. In odprle so se knjige; še druga knjiga se je odprla: knjiga življenja. In sojeni so bili rajni po tem, kar je zapisano v knjigah po svojih delih. 13 In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem; in smrt in podzemlje sta dala mrtve, ki so bili v njima; in bili so sojeni vsak po svojih delih.

21 In videl sem novo nebo in novo zemljo. Zakaj prvo nebo in prva zemlja sta prešla in morja ni več.

5 In ta, ki je sedel na prestolu, je rekel: "Glej, vse delam novo." In rekel mi je: "Zapiši, zakaj te besede so zanesljive in resnične." 6 In rekel mi je: "Zgodilo se je. Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Jaz bom žejnemu dal zastonj iz studenca žive vode. 7 Kdor bo zmagal, bo tega deležen in njemu bom Bog in on bo meni sin. 8 Bojazljivci pa in neverniki in ognušenci in morilci in nečistniki in čarovniki in malikovalci in vsi lažniki bodo imeli svoj delež v jezeru, kjer gori žveplen ogenj; to je druga smrt.

10 In odnesel me je v duhu na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga 11 in imelo božjo veličastnost. Njegov sijaj je bil podoben najdražjemu kamnu, kakor kamnu jaspisu, ki se je svetil kot kristal; 12 imelo je veliko in visoko zidovje, imelo dvanajst vrat in pri vratih dvanajst angelov in napisana imena dvanajsterih rodov Izraelovih otrok. 13 Proti vzhodu je bilo troje vrat, proti severu troje vrat, proti jugu troje vrat in proti zahodu troje vrat. 14 Zidovje mesta pa je imelo dvanajst temeljnih kamnov in na njih dvanajst imen dvanajsterih Jagnjetovih apostolov. 15 In kateri je govoril z menoj, je imel za mero zlat trst, da bi izmeril mesto, njegova vrata in njegovo zidovje. 16 Zidano je mesto na štiri vogle in njegova dolžina je tolika ko širina. In izmeril je mesto s trstom na dvanajst tisoč tečajev. Njegova dolžina in širina in višina so enake. 17 In izmeril je njegovo zidovje: sto štiriinštirideset komolcev človeške mere, ki je tudi angelska. 18 In njegov zid je bil zložen iz jaspisa, mesto pa iz čistega zlata, podobnega čistemu steklu. 19 Temeljni kamni mestnega zidu so bili okrašeni z vsakovrstnimi dragimi kamni. Prvi temeljni kamen je bil jaspis, drugi safir, tretji kalcedon, četrti smaragd, 20 peti sardoniks, šesti sard, sedmi krizolit, osmi beril, deveti topaz, deseti krizopraz, enajsti hiacint, dvanajsti ametist. 21 In dvanajstero vrat je bilo dvanajst biserov; vsaka vrata so bile iz enega bisera. In cesta po mestu je bila čisto zlato kakor prozorno steklo.

22 Svetišča nisem videl v njem; zakaj njegovo svetišče je Gospod, Bog vsemogočni, in Jagnje. 23 In mesto ne potrebuje sonca ne meseca, da bi mu svetila; kajti božje veličastvo ga je razsvetlilo in njegov svetilnik je Jagnje. 24 In hodili bodo narodi v njegovi svetlobi in kralji zemlje prinašajo vanj svojo slavo in čast. 25 In njegova vrata se podnevi ne zapro, kajti noči tam ne bo. 26 In prinašali bodo vanj slavo in čast narodov. 27 In nič omadeževanega ne pride vanj in nihče, kdor se ognusi in laže, ampak le tisti, ki so zapisani v Jagnjetovi knjigi življenja.

22 In pokazal mi je reko žive vode, kakor kristal svetlo, ki je izvirala od prestola božjega in Jagnjetovega: 2 po sredi njegovih ulic in na obeh straneh reke pa drevje življenja, ki daje vsak mesec svoj sad; in rodi dvanajstero sadov, ker listi tega drevja so v zdravilo narodom.

8 In jaz, Janez; sem to slišal in videl. In ko sem bil slišal in videl, sem padel pred noge angelu, ki mi je to kazal, da bi ga molil. 9 A reče mi: "Nikar! Služabnik sem kakor ti in tvoji bratje, preroki in tisti, ki ohranijo besede te knjige. Boga moli!" 10 In mi reče: "Ne zapečati preroških besed te knjige. Čas je namreč blizu. 11 Kdor dela krivico, naj jo še dela; kdor je omadeževan, naj se še omadežuje; kdor je pravičen, naj še vrši pravico in, kdor je svet, naj se še posvečuje. 12 Glej, skoraj pridem in moje plačilo z menoj, da povrnem vsakemu po njegovih delih. 13 Jaz sem Alfa in Omega, prvi in poslednji, začetek in konec. 14 Blagor njim, ki izpirajo svoja oblačila, da bodo imeli oblast do drevesa življenja in pojdejo skozi vrata v mesto. 15 Zunaj so psi in vražarji in nečistniki in ubijalci in malikovalci in vsak, kdor ljubi laž in se ji vdaja.

16 Jaz, Jezus, sem poslal svojega angela, da vam to izpriča za cerkve. Jaz sem korenina Davidova in rod njegov, svetla zvezda danica."

17 Duh in nevesta pravita: "Pridi!" In kdor sliši, naj reče: "Pridi!" In kdor je žejen, naj pride; kdor hoče, naj vzame žive vode zastonj.

18 Pričujem vsakemu, kdor posluša preroške besede te knjige: "Če jim kdo kaj pridene; mu bo dal Bog nadloge, ki so zapisane v tej knjigi. 19 In če kdo kaj odvzame od besed te preroške knjige, mu bo odvzel Bog njegov delež pri drevesu življenja in pri svetem mestu, o katerih je pisano v tej knjigi."