Izhajajoč iz spoznanj, da je potrebno umetnostni in  kulturni vzgoji dati poseben in večji poudarek, sva načrtovala projekt, ki bi zaobjel možnosti, da so učenci v šoli soudeleženi pri ustvarjanju  zavesti o pomenu lokalne, nacionalne in evropske kulturne dediščine. Pridobijo vedenje, znanje in spoštovanje o pomenu ustvarjalnega  mišljenja in izražanja. Poglobljeno se  soočijo in spoznajo medij, s katerim lahko izrazijo ves svoj kreativni potencial, ideje, čustva. V krizi moralnih vrednot je kultura in angažirano ukvarjanje z umetnostjo, v našem primeru fotografija, dana možnost učencem, da se soočijo in najdejo možnosti in  oblikujejo  vrednote, ki presežejo vrednote ulice, raznovrstne manipulacije, potrošniško mentaliteto. V odprtem prostoru  Evropske unije in seveda tudi sveta, bodo te izkušnje in znanja učencem  nakazale poti strpnega, tolerantnega in ustvarjalno dialoškega odnosa do drugače mislečih, drugačnih, drugih kultur. Sposobnost razbrati kvalitete v raznovrstnosti  ustvarjalnih produkcij skozi raznolike umetniške prakse bo nujno potrebno. Sodobne umetniška produkcija je nepoznana in nerazumljena. Učenci s težavo sledijo in razumejo nekatera sodobna (moderna), ekstremna umetniška dela, prakse. Tovrstni projekti ponudijo možnost, da učenci zakorakajo v ustvarjanje in umevanje tudi tovrstnih vprašanj. Mediji v sodobni družbi ključno vplivajo na razvoj otrok. V osnovni šoli se lahko prvič srečajo z njimi sistematično in pridobijo osnovna ter dovolj dobra znanja, da jih lahko kritično opazujejo, berejo, poslušajo in nenazadnje tudi soustvarjajo.

Izhodišča uporabe IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija) tehnologij v projektu in ustvarjalna raba fotografske kamere v šoli, temeljijo na dosedanjih izkušnjah. Spoznanje, da skoraj vsak učenec »fotografira« bolj ali manj spontano, naključno in brez namena in brez osnovnega vedenja o osnovah fotografiranja in likovnih zakonitostih gradnje fotografije, naju je napeljalo na misel, da je vsaj nekatere učence  smiselno seznaniti s fotografijo in s tem tudi fotografsko umetnostjo in umetnostjo nasploh, nekoliko globlje.

Vodilo, ki ga upoštevava pri izvajanju fotografske delavnice, se pravzaprav nanaša na vprašanja, ki jih postavlja delo, sobivanje v šoli, šolski vsakdan. Torej življenje v šoli, ki upošteva in temelji na dialogu. Dialogu, ki  ga odpira »fotografija«. Fotografija kot medij, ki je zaznamoval čas in umetniške prakse od  njenega izuma naprej.

V osnovnih šolah so delovali nekoč krožki fotografije. S pojavom digitalne fotografije so zamrli, ne povsod. Digitalni fotografski aparati so ponudili možnost fotografiranja vsakomur.  Nastaja neznanska količina fotografskih posnetkov. Učenci, fotografi naj bi z osnovnim vedenje likovnih zakonitosti, bili sposobni izbirati iz množice fotografskih posnetkov predvsem kvalitetne. Temeljno tehnično znanje in obvladovanje fotografske kamere in ustrezne računalniške opreme, pa jim omogoča vpogled v pogoje, ki jih terja dobra tehnična realizacija fotografije.

Želiva projekt, ki bi učence v osnovni šoli napeljal k »ustvarjalni, dialoški« rabi fotografske kamere, računalniške opreme, ki zmore celostno zaokrožiti možnosti, ki jih ponuja fotografija v življenju in delu v šoli. Fotografska delavnica učence osnovnih šol seznanijo, jih naučijo uporabljati digitalni fotografski aparat (tehnika fotografiranja), da znajo uporabiti IKT kot osnovno vedenje, praktično znanje.

Temeljni cilj, vodilo je, da učenci izrabijo predvsem ustvarjalne možnosti, lastne kreativne potenciale, da z razmislekom in lastno idejo predstavijo svoj pogled na izpostavljen fotografski motiv, likovni problem, vsebinska vprašanja. Znajo selektivno izbrati iz množice posnetkov kvalitetna dela. Zmorejo fotografije ustrezno opremiti (signatura). Zmorejo postaviti razstavo fotografij v ustreznem razstavišču. Zmorejo in vedo, kako organizirati otvoritev razstave. Zmorejo voditi in se udeležiti pogovora v razstavišču z obiskovalci razstave.

 

Teoretični del je zasnovan tako, da učence seznanimo:

1. S tehničnimi lastnostmi fotoaparata

2. Z motivom, likovno teorijo (pripravljeni fotografski posnetki)

3. Analizo fotografij – primeri

   1. razumevanje umetnosti je raznoliko (različne šole, smeri…)

   2. likovna kompozicija in njena večplastnost

   3. fotografskimi cilji,  ki jim sledimo

4. S pripravo fotografij za tisk

   1. računalnik kot digitalni fotolaboratorij

5. S pripravo fotografij za razstavo v galeriji

   1. tisk

6. Koncept razstave

7. Razstavišče, otvoritev razstave z ustreznim kulturnim programom

Vsem udeležencem strokovnjak s področja tehnične vidika fotografiranja in poznavalec likovnih zakonitosti (ustvarjalni vidik fotografiranja, fotografije, likovne umetnosti) uvodoma  predstavita  in na izbranih fotografskih delih teoretično predstavita cilje delavnice in metode dela s katerimi dosežemo in realiziramo svoje zamisli v skladu z zastavljenim fotografskim in likovno ustvarjalnim (motiv, vsebina) problemom.

Bistveno spoznanje pri tako zastavljeni fotografski delavnici je, da učenci zmorejo razumeti svojo nastalo fotografijo večplastno.

Pomeni:

­          da jo znajo vrednotiti kot samostojno umetniško delo,

­          da prepoznajo njeno vsebino in jo likovno ovrednotijo,

­          da razumejo in občutijo možnosti lastne ustvarjalne izpovedi s pomočjo specifičnega, fotografskega  medija,

­          da se zavejo družbenih  razsežnosti fotografskega medija,

­          da organizirajo razstavo svojih fotografskih del v šoli in kraju,

­          da vstopijo v razstavišče (galerijo),

­          da se zavejo tudi kulturnega vidika takšne prireditve.

 

Praktični del projekta:

Projekt sva v osnovi zasnovala z naslednjimi okvirnimi cilji:

1. Sodeluje naj več šol (vključili tudi šole iz tujine).

2. V projekt se vključijo tako mentorji kot učenci.

3. Teoretični uvodni del ter zaključni analitični del se izpeljeta na šoli v računalniški učilnici (digitalni fotolaboratorij).

4. Izbira fotografskega motiva.

5. Glede na izbrani motiv in tematiko se izbere lokacija fotografiranja:

   1. Na šoli,

   2. v kraju in okolici,

   3. drugje v regiji ali širše (izpeljali tudi preko meje v Avstriji).

6. Izbor primernega razstavišča (Mežica: razstavišče Štiblc in Avstrija kavarna Pazzo ter na Visoki pedagoški šoli v Celovcu).

7. Priprava koncepta otvoritve razstave s kulturnim programom.

V praksi smo organizirali tri delavnice, ki bi jih lahko tudi poimenovali »Na lokaciji«. Na vse smo povabili mentorje šol z učenci, ki jih veseli fotografiranje. Zbrali smo se na šoli in najprej v uvodu predstavili tematiko posamezne delavnice ter teorijo tehničnega vidika ter umetniškega vidika fotografije.

Tako smo se na prvi delavnici dotaknili fotografskih motivov: krajina, bližnji posnetek, tihožitje in portretna fotografija. Uredili smo improviziran fotografski atelje z dodatnimi umetnimi svetili za fotografiranje tihožitij ter portretov. Dejansko smo improvizirali, saj nismo za postavitev fotografskega ateljeja porabljali dodatna finančna sredstva, ampak smo pobrskali po šoli in uporabili najdeno: stare reflektorske luči, kose pločevine, senčila... Na koncu delavnice je sledil izbor fotografij in podrobna, večplastna strokovna analiza posameznih posnetkov. Zatem je bilo potrebno narediti zahtevnejši selektivni izbor boljših posnetkov iz množice nastalih. Najožji izbor je bil objavljen v spletni galeriji.

Slika 1: Diagonala

Slika 2: Portret

 

Drugo delavnico smo zastavili že širše. Želeli smo predstaviti lepote in tudi zgodovinsko pomembne objekte v naših krajih. Začeli smo prepletati tudi druge interese na šoli v povezavi s fotografijo. Fotografija je začela služiti širšim potrebam na šoli. Vseeno pa smo se držali osnovnih pravil fotografiranja. Na prvem mestu je bila dobra, kvalitetna fotografija. Mentorjem in učencem smo podrobno predstavili tehnične podrobnosti fotografiranja glede na izbran motiv in cilj, ki smo si ga zadali. Na izboru in predstavitvi kvalitetnih fotografij s podobno tematiko so se seznanili tudi z drugo razsežnostjo fotografije – umetniško platjo. Vse skupaj pa smo nadgradili še z vsebino, ki je povezana z zgodovino Koroške. V projekt se je tokrat vključila še zgodovinarka, ki je pripravila podroben pregled znamenitosti ter njihov pomen. Na sami lokaciji je opozarjala na pomembnejše podrobnosti ter njihovo vrednost. Tako je veliko prispevala k osveščenosti mladih in ne nazadnje pri samem izboru motivov učencev. Ta delavnica je bila nekaj posebnega tudi iz organizacijskega vidika. Zjutraj smo se dobili na šoli, kjer smo imeli uvodni, teoretični del. Sledil je skupen prevoz do Slovenj Gradca, kjer smo se osredotočili na tri glavne točke fotografiranja. Fotografiranje je trajalo skozi ves dan in na koncu je sledil kratek povzetek z analizo narejenega. Zaključili smo z napotki za delo v domačem kraju. V naslednjih štirinajstih dnevih so mentorji z učenci izpeljali podobne fotografske seanse in tako je nastala fotogalerija zgodovinskih in sakralnih znamenitosti krajev sodelujočih šol ter Slovenj Gradca na spletu. Vključili so se tudi zgodovinarji posameznih šol ter pripomogli k celoviti podobi nastalih fotogalerij s podrobnimi opisi. Vse je bilo prevedeno še v angleščino in nemščino.

 

Slika 3: Zgoraj/spodaj

Slika 4: Na lokaciji

 

Zgodila se je tretja delavnica. Najprej je sledil izbor motiva in nato povabilo šolam. Odzvala se je tudi šola preko meje iz Pliberka – Glavna šola Pliberk (Hauptschule Bleiburg). S tem se je izpostavil še vse težji organizacijski vidik, ki pa smo ga prav tako uspešno premagali. Po ustaljeni praksi smo imeli uvodni del na šoli, potem pa je sledil prevoz na lokacijo v Sloveniji in nato še prevoz v »neznano« v Avstriji. Zadnja delavnica je dobila tudi končno svoj rezime. To je uradna predstavitev nastalih fotografskih del na način kot si to fotografija zasluži – postavitev klasične fotografske razstave v primerno izbranem prostoru s primernim kulturnim programom, predstavitvijo projekta in sodelujočih. S tem so vsi sodelujoči začutili pravi pomen besed kot so fotografija, umetnost, kultura. Še posebej je pomembno, da so to začutili mladi. Ne smemo pozabiti omeniti še nekaj. Cel projekt so pospremili nasmejani obrazi udeležencev, kar pomeni, da so se pri vsem skupaj zabavali in uživali.