dr. Ziva Deu, Ljubljana SI
IZOBRAZEVANJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
"Okoljsko izobraľevanje razvija vrednote, oblike ravnanja in odgovornosti, potrebne za sodelovanje pri ustvarjanju trajnostno uravnoteľene prihodnosti."
Agenda
21
Vse večji ekoloąki problemi sodobnega sveta, tesno povezani s strukturo in delovanjem sodobne druľbe, so glavni vzrok za pospeąeno uveljavljanje novih, gospodarsko učinkovitih, druľbeno pravičnih ter okolju prijaznih razvojnih procesov. Razvoju s poudarkom na kakovosti bivanja in varovanju okolja (celovita prostorska stvarnost) so bile posvečene zadnje konference članic Zdruľenih narodov leta 1992 v Riu de Janeiru (o okolju in razvoju).,leta 1993 na Dunaju (o človekovih pravicah), leta 1994 v Kairu (o prebivalstvu in razvoju) in leta 1996 v Carigradu (o poselitvi in naseljih). Na konferencah so bile oblikovane in sprejete uradne izjave, oblikovana priporočila in programi ukrepov, ki temeljijo na trajnostnem in okolje ohranjujočem (sustainable development) razvoju človeąke druľbe.
V dveh temeljnih dokumentih Agendi 21 in Agendi Habitat, ki sta bili sprejeti v Riu de Janeiru in Carigradu v sozvočju z drugimi oblikovanimi usmeritvami, je poudarjen trajnostni (sustainable development) razvoj prostora, poselitve in naselij. Trajnostni razvoj naselij pomeni, da se morajo naselja graditi in upravljati vsestransko uravnoteľeno s poudarkom na varstvu obstoječega grajenega okolja, predvsem tistega, za katero so raziskovalci ugotovili, da je oblikovano trajnostno, to je v sozvočju z naravnimi danostmi.
V slovenskem prostoru je to večina stavbne dediąčine, ki je bila kontinuirano oblikovana do pred nekaj desetletji. Poleg tega, da je to stavbarstvo s premiąljenim umeąčanjem v naravno okolje (upoątevanje naravnih danosti, izkoriąčanje naravnih virov, merilo človeka) oblikovano trajnostno, je tudi zrcalo ravni naąe bivalne kulture in pomemben sestavni del identitete kulturne krajine, ločljive v slovenskem in razpoznavne v ąirąem (evropskem, svetovnem) prostoru. Iz povedanega izhaja, da trajnostnega razvoja naselij, ki vključuje tudi ohranjanje kulturne dediąčine in njeno kakovostno nadgradnjo, ni mogoče doseči brez dobrega poznavanje grajenega okolja in njegovih vsestranskih vrednot.
O pomenu izobraľevanja za trajnostni razvoj govorita tudi omenjena dokumenta. V Agendi Habitat je v poglavju Zaveze (tretje poglavje) podrobno razloľena obveza drľav članic Zdruľenih narodov o izobraľevanju strokovne in ąiroke javnosti. V sklepu tega poglavja poudarjeno opozarjajo, da sta uspeh in dolgoročna uresničitev ciljev trajnostnega razvoja, ki temelji na boljąi kakovosti bivanja, mogoča le s prepletenim in vsestranskim izobraľevanjem, ki mora temeljiti na oblikovanju občutka za kakovostno okolje, v katero je vključena tudi stavbna dediąčina.