ms. Elena Simeonov, Ljubljana SI
IZOBRAZEVANJE (kot izhodisce) za razumevanje in kontinuiteto ljudske arhitekture
Na pobudo Restavratorskega centra in Zavoda za ąolstvo in ąport Republike Slovenije smo 1994 leta na SGE© začeli s pripravami na izvajanje programa RESTAVRATORSKA DELA V GRADBENI©TVU - specializacija po končani srednji izobrazbi za poklice zidar - , tesar - , kamnosek - in gradbeni tehnik - restavrator. Sestavili smo učne načrte in začeli z usposabljanjem učiteljev strokovno teoretičnega in praktičnega pouka. Organizirali smo strokovne ekskurzije doma in v tujini, predavanja strokovnjakov in seminarje za učitelje naąe in drugih slovenskih srednjih gradbenih ąol.
Sproti smo pridobljena znanja vkjučevali v delo z učenci v obliki izbirnega predmeta za zaključne letnike, projektnega dela, seminarskih in raziskovalnih nalog. Naą namen je učencem pribliľati problematiko vrednotenja in ohranjanja stavbne dediąčine, da bi jih tako motivirali za nadaljne izobraľevanje na tem področju po pridobitvi poklica na naąi ąoli.
Na tej konferenci bi rada predstavila skromno projektno delo o ljudski arhitekturi za tesarski poklic. Projekt vsebuje plakate in modele, s katerimi smo učitelji in učenci poizkusili povezati teoretična in praktična znanja in spretnosti.
Zakaj, kako ?
Na policni enoti SGE© nas je zaposlenih 10 arhitektov, ki poučujemo strokovno - teoretične predmete in enako ątevilo učiteljev praktičnega pouka - zidarjev, tesarjev, pečarjev in kamnosekov. Ko nas je leta 1994 vodsto ąole obvestilo, da bi lahko začeli s pripravami za izvajanje programa Restavratorska dela - specializacija po končani srednji izobrazbi, je bila naąa prva reakcija navduąenje, nato pa zaskrbljenost. Takoj smo se zavedali, zakaj je takąen program potreben in da ga ľelimo izvajati. Skrbelo pa nas je kako sploh začeti, saj je ( bil ) naą odnos do stavbne dediąčine emotiven, sistematičnega znanja in izkuąenj na tem področju pa ( večinoma ) nismo imeli.
Kaj smo naredili ?
Istočasno je bila organizirana COTAC-ova konferenca v Veliki Britaniji. Konference sem se udeleľila in od kolegov iz Velike Britanije, ©kotske, Irske, Nemčije, Belgije in Nizozemske izvedela, da so z organiziranim izobraľevanjem na področju obnove stavbne dediąčine ali pred kratkim začeli ali pa se ąele pripravljajo na izvajanje takąnega izobraľevanja. Vedno znova se je ponavljalo isto vpraąanje Kdo bo učil učitelje ? Namreč ljudi, ki imajo potrebna znanja in spretnosti ali ni ali pa jih je teľko pripraviti do sodelovanja. Tudi literature je malo.
Po moji vrnitvi s COTAC-ove konference smo si sestavili cilje, ki smo jih potem začeli uresničevati vzporedno:
priprava učnih načrtov
izobraľevanje učiteljev
zbiranje literature in priprava interne literature
vzgoja rednih učencev
Učni načrti
Do konca leta 1995 smo pripravili učne načrte, ki smo jih razglasili za poizkusne. Izdelali smo jih na podlagi večinoma tuje literature in razgovora s domačimi strokovnjaki, ki so na takąno sodelovanje bili pripravljeni.
Izobraľevanje učiteljev
Z izobraľevanjem učiteljev smo začeli takoj. To izobraľevanje ąe poteka in se bo nadaljevalo. V veliko pomoč pri tem so nam naąi stalni sodelavci s Fakultete za arhitekturo prof.dr. Peter Fister in doc. Črtomir Mihelj ter iz Restavratorskega centra RS
g. Ivan Bogovčič, akademski slikar - restavrator, mag. Beta Benko Machtig, kemični tehnolog in g. Jernej Hudolin, d.i.a. Začeli smo s posamičnimi predavanji na teme, ki so jih predlagali predavatelji glede na njihove izkuąnje. Od oktobra 1996 smo začeli organizirati seminarje za izobraľevanje naąih učiteljev in učiteljev ostalih slovenskih srednjih gradbenih ąol. Do sedaj smo imeli tri seminarje: Restavratorska dela v kamnoseątvu; Restavratorska dela v gradbeniątvu: Potresna varnost; ©tukature in Kmečka arhitektura v lesu; Kamniti elementi - načrtovanje in modeliranje kamna. V maju 1998 pripravljamo seminar Stavbna dediąčina in njena obnova s poudarkom na lesenih konstrukcijah. Organiziramo tudi redne strokovne ekskurzije za učitelje. Odziv učiteljev je odličen.
Literatura
Primerno literaturo za izobraľevanje na poklicni stopnji teľko dobimo. Zbiramo jo ob vsaki priloľnosti. Sproti pa pripravljamo interno literaturo primerno za delo z učenci. Do sedaj smo pripravili krająe interne skripte za posamezne teme: sploąni pojmi iz restavratorstva, izdelava ątukatur, potresna varnost, restavratorstvo v kamnoseątvu, sanacija starih objektov pred vlago, obnova lesenih konstrukcij - restavratorske lesne zveze.
Vzgoja rednih učencev
Naąe dosedanje delo z učenci je bilo vezano na novogradnjo. Koliko je stavbna dediąčina vključena v vsebine strokovnih predmetov, je bilo odvisno od nagnenj posameznih učiteljev. V strokovnem aktivu smo se zmenili, da uvedemo izbirni predmet - Stavbna dediąčina za učence zaključnega 3. letnika in da obdelamo teme, ki so najbolj povezane s poklicem, za katerega se posamezne skupine izobraľujejo. Zmenili smo se tudi, da bo predmet predvsem vzgojen , tako da učence zainteresiramo za problematiko, da se po končani srednji izobrazbi odločijo za specializacijo ali pa vsaj dobijo občutek za vrednost stavbne dediąčine in ąkode, ki jo zaradi svojega neznanja lahko povzročijo. Resno izvajanje predmeta smo začeli z izvajanjem tedna izbirnih vsebin. Nekateri učitelji smo ąe začeli z izdelavo seminarskih in raziskovalnih nalog. Z odzivi učencev smo prijetno presenečeni.
V drugi polovici ąolskega leta bomo ustanovili restavratorski kroľek, namen katerega bodo strokovne ekskurzije učencev in izdelava modelov in plakatov, s katerimi bomo vzpodbujali zanimanje za stavbno dediąčino tudi pri drugih učencih naąe ąole.
Uspeąen projekt na temo kmečke arhitekture smo realizirali v preteklem ąolskem letu. Pobudo za naą mali projekt smo naąli v knjigi Kmečke hiąe v Karavankah avtorjev T. Cevca in I. Primoľiča. Na podlagi fotografij in skic iz knjig smo izdelali plakate - kolaľe in modele lesnih zvez in okrasnih lesenih elementov. Delo je potekalo en teden. V skupini je bilo 10 učencev zaključnega letnika poklic tesar. Razen mene je bil mentor ąe učitelj praktičnega pouka g. Feliks Kokelj, ki ľe ima nekaj izkuąenj na obnovo stavbne dediąčine. Učenci in učitelja smo delali z veseljem, naąa majhna razstava pa je bila v ąoli toplo sprejeta.
V tekočem zaključnem letniku bodoči tesarji ľe kaľejo zanimanje za podoben projekt.
Kako naprej ?
Ponudbo za izobraľevanje za program Restavratorska dela v gradbeniątvu - specializacija po končani srednji izobrazbi za poklic tesar - , zidar - , kamnosek - , gradbeni tehnik - restavrator smo večkrat poslali gradbenim podjetjem. Do sedaj odziva ni bilo.
Za program se zanimajo posamezni privatni obrtniki, predvsem kamnoseki. Interes kaľejo tudi nakateri naąi bivąi učenci, ki pa običajno ne dobijo podpore svojih ątipenditorjev.
Z izobraľevanjem prve skupine kandidatov bomo začeli predvidoma februarja 1998, ne glede na velikost skupine. Pri tem bomo tesno sodelovali s kolegi z Restavratorskega centra RS.
Vsi nasveti in sodelovanje strokovnjakov iz področja tesarstva, zidarstva, kamnoseątva in drugih gradbeinih poklicev v zvezi z obnovo stavbne dediąčline nam bodo v veliko pomoč pri naąem delu.