1	Pomen izobraževanja za razumevanje in ohranjanje kvalitet ljudske arhitekture
2	Izobraževanje javnosti - politike - strokovnjakov: razmerja, pričakovani rezultati
3	Vloga in odgovornost strok in strokovnjakov v izobraževalnih procesih
4	(Ne)strokovnost ali (ne)izobraženost v upravnih odločitvah o vlogi ljudske arhitekture
5	Izobraževanje kot uveljavitev vrednot ljudske arhitekture (vloga šol, medijev, strok)
6	Interdisciplinarnost kot pogoj za izobraževanje o ljudski arhitekturi

7	Izobraževanje raziskovalcev ljudske arhitekture - raziskovanje kot posebna oblika izobraževanja strokovnjakov v posameznih strokah in v medsebojnih povezavah
8	Izobraževanje za ohranitev posebnih znanj, spretnosti, sposobnosti... graditeljev, restavratorjev, ki ustvarjajo, ohranjajo, spreminjajo ljudsko arhitekturo
9	Izobraževanje arhitektov, urbanistov, oblikovalcev v razmerju do ljudske arhitekture
10	Interdisciplinarnost specialističnega izobraževanja restavratorjev-konzervatorjev (arhitektov, gradbenikov, kiparjev, slikarjev itd)

11	Interdisciplinarnost specialističnega izobraževanja konzervatorjev (arhitektov, etnologov itd)
12	Posebno izobraževanje upravnih delavcev, odgovornih za prostor, poselitev in stavbarstvo
13	Samoizobraževanje kot posebna priložnost sedanjosti
14	Vloga "klasičnih" in "sodobnih" medijev kot izhodišče ali dopolnilo v izobraževanju o ljudski arhitekturi (od članka in knjige do Interneta...)
15	Ali je "muzej arhitekture" oblika ohranitve dediščine ali izobraževalni priročnik?

16	Kdaj bomo presegli ideološke oblike izobraževanja o ljudski arhitekturi?
17	Ali je arhitektura kot stroka sposobna izobraziti "bosonogega arhitekta" kot svetovalca in učitelja današnjim samograditeljem?

prof dr Peter Fister				
Ljubljana, julij 1997