1	Pomen izobraľevanja za razumevanje in ohranjanje kvalitet ljudske arhitekture
2	Izobraľevanje javnosti - politike - strokovnjakov: razmerja, pričakovani rezultati
3	Vloga in odgovornost strok in strokovnjakov v izobraľevalnih procesih
4	(Ne)strokovnost ali (ne)izobraľenost v upravnih odločitvah o vlogi ljudske arhitekture
5	Izobraľevanje kot uveljavitev vrednot ljudske arhitekture (vloga ąol, medijev, strok)
6	Interdisciplinarnost kot pogoj za izobraľevanje o ljudski arhitekturi

7	Izobraľevanje raziskovalcev ljudske arhitekture - raziskovanje kot posebna oblika izobraľevanja strokovnjakov v posameznih strokah in v medsebojnih povezavah
8	Izobraľevanje za ohranitev posebnih znanj, spretnosti, sposobnosti... graditeljev, restavratorjev, ki ustvarjajo, ohranjajo, spreminjajo ljudsko arhitekturo
9	Izobraľevanje arhitektov, urbanistov, oblikovalcev v razmerju do ljudske arhitekture
10	Interdisciplinarnost specialističnega izobraľevanja restavratorjev-konzervatorjev (arhitektov, gradbenikov, kiparjev, slikarjev itd)

11	Interdisciplinarnost specialističnega izobraľevanja konzervatorjev (arhitektov, etnologov itd)
12	Posebno izobraľevanje upravnih delavcev, odgovornih za prostor, poselitev in stavbarstvo
13	Samoizobraľevanje kot posebna priloľnost sedanjosti
14	Vloga "klasičnih" in "sodobnih" medijev kot izhodiąče ali dopolnilo v izobraľevanju o ljudski arhitekturi (od članka in knjige do Interneta...)
15	Ali je "muzej arhitekture" oblika ohranitve dediąčine ali izobraľevalni priročnik?

16	Kdaj bomo presegli ideoloąke oblike izobraľevanja o ljudski arhitekturi?
17	Ali je arhitektura kot stroka sposobna izobraziti "bosonogega arhitekta" kot svetovalca in učitelja danaąnjim samograditeljem?

prof dr Peter Fister				
Ljubljana, julij 1997