KAMNITI ZIDOVI POKOPALIŠC

Zidovi ljudskih pokopališc so najstarejše in najpristnejše carobne crte v katastrskih knjigah. So tudi dokumenti o parcelah, ki so jih izmaknili skupni zemlji. Poleg tega je njihov ovalni oziroma veckotni tloris dokument o najstarejši kršcanski obliki verovanja v relikvije, verovanja v vstajenje s spomocjo svetnikov, katerih kosti so shranjene v cerkvi.
Majhna razdalja od pokopanega do relikvij v cerkvi je zagotavljala molitve svetnikov v nebesih. Pokopališki zidovi so tudi dokument o številnih vraževernostih in starih religioznih utvarah.
Nadaljni razvoj teh veckotnih zidov do pravokotne oblike camposanta je dolga in vznemirljiva zgodba, ki jo lahko poglavje za poglavjem spremljamo na Bavarskem. Tudi lesene ograje so se razvile iz starih, zdaj seveda že porušenih kmeckih ograd.
Zgodovina izjemnih oblik masivnih kamnitih zidov je zelo zanimiva.