dr Mitja Guštin, Ljubljana
KONCEPTI IDENTITETE IN MUZEJSKIH REALIZACIJ
MESTO V MUZEJU ALI "MESTO MUZEJ" NA PRIMERU CELJA
Na Slovenskem so muzeji in galerije, privatne zbirke, spominske hiše ipd. v postavitvi tradicionalni, v maniri kakršna je po prirodoslovnem principu v navadi tja od srede 19. stoletja. Razstave tecejo arheoloških zbirk preko etnografskih, umetnostno-zgodovinskih do predstavitve zgodovine novega veka. Koncept kronološkega nizanja daje obcutek že videnega, saj ima obiskovalec predvsem zaradi nacina predstavitve gradiva vtis ponavljajocih se muzejskih postavitev.
Izvirnost in raznolikost zgodovine in materialne dedišcine posameznih regij ali mojstrstvo specificnih ambientov se pogosto izgubijo v zbirateljskem principu, ki daje prednost absolutni vrednostni kategorizaciji, estetiki in ohranjenosti materialnega vira, ceprav v okviru danih prostorskih možnosti in sposobnosti izvirnega oblikovanja.
Znacilnost koncepta sodobnega muzeja je, da je postavljen in zrašcen z okoljem - kulturno krajino. To mu omogoca, da s pomocjo pomembnejših historicnih mejnikov realizira koncept "totalnega" muzejskega prostora.
Muzeji so izvirnejši, ce so zasnovani tako, da okrog posameznega fenomena nekega casa in prostora ter njegovih specificnih potez nanizajo celotno pripoved. Prepoznavnejši bodo, ce bodo muzejsko jedro predstavljale izvirne "lokalne" teme. Okrog njih je ucinkoviteje razpresti historicne, civilizacijske, duhovne in naravne vrednote z njihovo predzgodovino in kasnejšo usodo. S tem je omogoceno vzpostavljanje splošne identitete konkretnega muzejskega prostora z enim pomembnejših segmentov "lokalne" preteklosti.
Na primeru Celja želimo predstaviti smisle in nesmisle individualnega muzejskega (historicnega) prostora in prikazati koncept tim. "totalnega muzejskega prostora", ki sloni na dani arhitekturni dedišcini, muzejskem prostoru ter pokrajini in njenem življenju kot celoti.