O NASTANKU, RAZVOJU IN TIPOLOGIJI GRADNJE POKOPALIŠKIH ZIDOV NA VZHODNEM BAVARSKEM PODEŽELJU

Človek je edino bitje, ki svoje mrtve sorodnike pokopava ali jih na drugačen način obredno odstrani- uporaba ognja in mrtvaški obredi so najstarejša in prav za človeka značilna dejanja ob smrti. Že na stopnji neandertalca, torej pred približno 40.000 leti, je človek urejal skupna ali celo družinska grobišča. Že v stari kameni dobi pa so mrtve očitno z vero v posmrtno življenje- oskrbeli z pridatki in hrano. V zgodnji mlajši kameni dobi so mrtve pogosto pokopavali-predvsem v Prednji Aziji-v njihovih domovih ali znotraj naselja, da bi lahko ostali povezani z živimi. "Celo ljudstva na najnižjih stopnjah kulturnega razvoja so, ali še vedno povezujejo pokop trupel z bolj ali manj verskimi dejanji. Je v teh skladjih vseh ljudstev morda skrito neko tiho priznanje o nesmrtnosti duše, zaradi katere moramo tudi z brezdušnim telesom častitljivo ravnati?"