RED V ARHITEKTURI, prednosti in stranpoti

Red v arhitekturi predstavlja tisti okvir, ki določa meje kreativnosti in inventivnosti posameznika, mu omogoča in lajša pot do cilja ter poenostavlja projektiranje in izvedbo, arhitekturi kot objektu pa daje tisto pravilnost in skladnost, ki jo narava od nje pričakuje.
Sledovi arhitekture včeraj: stara arhitektura ne predstavlja le starih in zastarelih rešitev, pač pa prenaša izkušnje in vse dobre elemente, ki so preživeli - torej so dobri - v današnji čas. Ne brez zadržkov, ne brez analiz in ne brez premisleka.
Tradicija v arhitekturi: prepoznavnost, identiteta je element, ki označuje neko dobo, smer, narod, arhitekturo in mu zagotavlja svojskost in tisto značilno obliko, ki ga od drugih loči. Arhitektura danes ima preveč možnosti, da bi imela le eno samo smer poti in razvoja. Gre za eno samo iskanje, z nizom stranpoti. Te so - žal - prepoznavne le z distance, tako v prostoru kot v času. Arhitektura jutri je vprašanje, na katerega modri danes ne znajo odgovora. Verjeti moramo le v dejstvo, da ne moremo graditi z razdiranjem in z drugačnostjo. Z nadgrajevanjem dobrega, kar se je izkazalo včeraj, lahko danes dopolnimo, izpopolnimo, razvijemo. In če bomo jutri zato le korak naprej: več ne moremo pričakovati.

0 Uvod: red
1 Sledovi arhitekture včeraj
2 Tradicija v arhitekturi: prepoznavnost, identiteta
3 Arhitektura danes
4 Arhitektura jutri

Cilji tradicije v arhitekturi sledijo trem temeljnim elementom arhitekture : funkciji, konstrukciji in obliki. Pri tem se zdi pomembnejši zdaj ta, zdaj oni element. A najpomembnejšega ni. Red v arhitekturi je svojevrsten paradoks - ne omejuje, ampak omogoča več, tako tehnično kot estetsko.
Funkcija ima s tradicijo še najmanj skupnega: teoretično gre za omogočanje preživetja in dela. Preživetje pa je od prvih arhitektur do danes doživelo toliko sprememb, se je tako preoblikovalo in razvijalo, da pravzaprav nima nič več skupnega (razen osnovne ideje: živeti in delati, nadaljevati in izboljševati pogoje za svojo vrsto). Konstrukcija se je spremenila zaradi novih materialov in pa zaradi znanja, ki ga v konstrukcije vgrajujemo. Slednje pomeni le to, da hodimo vse bolj po robu, da imamo vse manj rezerve, da pa si zaradi tega lahko privoščimo vse več. Z besedo več mislim na velikosti, na razpone in na možnosti, ki so bile še do včeraj le sanje. Oblika je vedno le izraz funkcije in konstrukcije, le zunanji videz notranjosti. Oblika se prilagaja tako avtorju kot uporabniku, materialu in konstrukciji, obdelavi in mojstrom, ki to delo obvladajo, dosegljivim materialom, dosegljivim fizično in ekonomsko. Prav na koncu pridejo na dan trendi, moda. To je pri vsej stvari še najmanj pomembno: modni izdelek je vreden le takrat, ko je to prvi izdelek svoje vrste. Kolikor deluje in stoji (funkcija in konstrukcija), pravzaprav sploh ne gre za modni izdelek, pač pa za moderni objekt. Vsa ponavljanja in variacije modnega na isto temo so le še žalostni zaton temeljne ideje. Modne konstrukcije delujejo le, če vsebujejo prva dva pogoja: funkcijo in konstrukcijo. Izkaže pa se, da imajo modni ustvarjalci arhitekture toliko dela z iskanjem modnega, da energije za prva dva elementa preprosto ni več. Tradicija ali vnos že znanega in preizkušenega v novo oblikovanje prostora ni greh: zahteva pa predvsem znanje, občutek in predvsem dobršno mero kulture. Pri tem izvor in izvirnost nista eno in isto : inovacija in tradicija sta ločeni kategoriji, lahko pa se dopolnjujeta in nadgrajujeta.

0 Red
Red je urejenost. Urejenost na raznih področjih: od uprave in upravljanja do izvedbe. V arhitekturi je posebej pomemben - definira tako izhodišča, zasnovo, razmišljanje in sistem dela, projekt sam in v končni fazi izvedbo, potem pa zagotavlja uporabo. V upravi poznamo niz primerov, ko so zakoni spreminjali in spremenili grajeno krajino. Pri tem moramo razumeti, da gre pri tem za upravo, ki bodisi usmerja, pomaga razvijati, vodi ali favorizira nekatere rešitve, uporabe, načine uporab ali pomaga oblasti pri zagotavljanju materialnih sredstev (davki na primer) . Red je potreben in deluje na vseh treh ključnih elementih arhitekturnega oblikovanja: v funkciji, v konstrukciji in v obliki. Pri tem so cilji reda v oblikovanju: poenostavljanje, prepoznavnost, preprostost konstrukcije za izvedbo, razumljivost in berljivost, potrjevanje pripadnosti.
Poenostavljanje konstrukcije je najpomembnejše v fazi zasnove: kolikor je idejno neka konstrukcija preprosta, takrat lahko pričakujemo, da jo bodo anonimni graditelji sprejeli za svojo, jo bodo izvajali, jo bodo celo nadgrajevali v smislu kot je bila zastavljena. Pri tem ni nepomembno, da mora ta zasnova vključevati in enakovredno upoštevati tako lokalne možnosti, želje in interese, dosegljivost materialov, ekonomske faktorje, uporabo samo in dojemljivost ljudi za izrabo novih možnosti .
Prepoznavnost (identiteta) Prepoznavnost je tisti element organizma, ki na zunaj kaže svoje značilnosti. Nisem naključno uporabil izraza 'navzven kaže': gre za to, da oblika izraža dejansko vsebino, delovanje ali le željo vsebine ali zmožnosti. To so lahko pretiravanje ali skromnost, nastopaštvo ali prikrivanje lastnosti (zmožnosti, moči, količine, množine, lastnosti itd). Prepoznavnost je lahko navezana na posameznika, na družbo, na narod ali na sklop narodov, na poklic, na spol itd.
Lahko je podrejanje nekemu redu, lahko izkazuje red sam in stopničenje v njem (velikost, starost, položaj, moč in oblast itd) Prepoznavnost je lahko bolj ali manj izrazita: je lahko obveza ali le priporočilo. Na vsak način je prepoznavnost ali identiteta (ki je nekaj širši pojem od prepoznavnosti same) zunanji prikaz značilnosti, je torej le fizična ali tehnična oblika predstavitve vsebine.
Postavitev brez teoretičnih znanj Gre za preprostost konstrukcije: ne za končni cilj, predvsem za pot, po kateri se do tega cilja pride. Avtor zasnove mora poznati graditelja in uporabnika: njihove možnosti, zmožnosti, želje in namene. Poznati mora in upoštevati tudi način dela, orodje in znanje. Slednje je pri anonimnem graditelju omejeno na tehnično in na tehnološko znanje, na izkušnje in na spretnost ; teoretičnih znanj tukaj ni. Teoretične osnove reda v kompoziciji segajo v prvo stoletje našega štetja z Vitruvijem in v srednji vek do Palladija.
V zgodovino najdlje posega Freud , ko razlaga razvoj človeka z izumom orodja, z uporabo ognja in s postavitvijo zatočišča. Izvor detajlov definira Juvanec kot naravno pot razvoja, ki ga omogoča narava. Tradicijo omenja Platon v Zakonih, kjer eksplicitno navaja 'deset tisoč let tradicije' v arhitekturi Egipta.

Teorijo geometrije in s tem odnosov znotraj likov kaže Vitruvij s primerom, kako je Platon dokazoval dvojno površino kvadrata: s pomočjo diagonale, kvadratnega korena iz dve , pa Pitagore s trikotnikom štiri proti tri, katerega hipotenuza je pet .
Smiselno pa postavlja arhitekturo na realna tla Francis Bacon, ko trdi, da je hiša za življenje in ne za izgled . Logično gre za to, da je red v arhitekturi odsev reda v življenju , več: shema hiše je lahko konkretno shema socialne strukture .
Obstaja red, ki se manifestira na zunaj in tisti, ki ga le čutimo. Prvi uporablja geometrijske like za mehansko ponavljanje v konstrukcijah, lahko pa so odnosi vgrajeni v celote .
Uporabo proporcijskih sistemov je najbolj sistematično obdelal Tine Kurent , ki je imel kot arhitekt to prednost, da je v svojih začetkih odnose in njihovo uporabo obravnaval kot praktične pripomočke pri postavljanju kompozicije.
Manj otipljiv, čeprav praktično preizkušen primer je strogo zasnovani Modulor , kjer je Le Corbusier favoriziral zlati rez (s pomočjo kvadratnega korena iz pet) in je postavil konkretne vrste števil za praktično uporabo. Ker pa je uporabljal dosledno le eno razmerje, je bila to rešitev mnogo prevelikega omejevanja in zato ni uspela.
Uvedba znanih, preprostih in razumljivih orodij za konstruiranje je edina možna pot pri zagotavljanju kontrole kompozicije in pri njeni usklajenosti.
Na tak način dobimo kvadratni koren iz tri polovic s pomočjo treh enako dolgih palic (kar je tudi pastirska igrača: koren iz tri polovic pa je ključna višina skromnih arhitektur zatočišč na pašnikih; tri enake palice sestavljajo najstarejše glasbilo na Sardiniji, kjer je takih zatočišč mnogo . Kvadratni koren iz dve je diagonala kvadrata s stranico ena: slovenski kozolec je kompozicija, določena s širino objekta - vse ostale mere izhajajo iz nje, v zahtevni kompoziciji dvojnega vezanega kozolca imamo tako le tri mere: ena, koren iz dve in koren iz tri .
Razumljivost kvadratnega korena iz dve ni naključna: vsak tesar ga uporablja, če mora iz okroglega prereza debla (debeline ena) iztesati kvadratni profil za bruno (stranica bruna je enaka enoti ena, deljeni s kvadratnim korenom iz dve. In pri tem tesar morda še nikoli ni slišal za kvadratni koren. Zahtevno konstrukcijo zlatega reza preprosto določimo s pomočjo korena iz pet: to je diagonala dveh kvadratov.
Staja na Veliki planini je sestav kvadrata (izba pastirja) z dvema krogoma (zunanji oval, ki oklepa stajo za govedo), ki imata za radij dolžino stranice.
Takih primerov preprostih konstrukcij je mnogo.
In ne smemo pozabiti, da preproste arhitekture skromnih graditeljev ne gre mešati z velikimi arhitekturami, ki so plod največjih umov takratnega časa (piramide v Egiptu so grajene v razmerju 'svetega trikotnika' 3:4:5 /enak je tudi najbolj razširjen format televizijskega ekrana danes, panteon v Rimu je grajen na krogli, notredamska cerkev Parizu ima v tlorisu dva kvadrata in je dolga koren iz pet krat širina). Avtorji teh objektov so imeli teoretsko znanje in so tako gradili povsem zavestno in hote (ne glede na to so bili njihovi cilji enaki kot sem jih navedel zgoraj).
Osnova vsega raziskovanja proporcij je seveda dokumentiranje. Gre za dokumentiranje objektov in za dokumentiranje literature. Slednje naj bo čimbolj usmerjeno, selektivno, strokovno in kolikor mogoče popolno .

Potrjevanje pripadnosti
Potrjevanje pripadnosti je zunanji znak, ko se posameznik ali objekt identificirata z večjim sklopom elementov. Pri tem mislim na razlikovanje kot je na primer uniforma: nujno prepoznavanje dveh vojska; pa poenotenje v jeziku na primer, ko v letalstvu ali v računalništvu uporabljamo en sam jezik (zaradi preživetja, varnosti ali preprosto zato, ker je bil nekdo pač prvi). Nekatere stvari so tako nujne, druge manj - nekomu je red všeč in mu godi, drugega vznemirja.
Gre za podrejanje celoti, za izkazovanje podložnosti, za potrjevanje posameznika ali skupnosti (po velikosti, moči itd), za reklamiranje ali za navidezno zagotavljanje varnosti posameznega elementa, sklopa znotraj celote ali celote same.
Arhitektura za potrjevanje pripadnosti uporablja predvsem element detajla, ki gradi celoto - kot enotnost in kot kontrast.
Primer stolpa v zgodovini: najprej predstavlja varnost (grad ali utrdba - fizična zaščita) ali informacijo (nuraghi na Sardiniji), potem oblast (grad v srednjem veku), končno moč (nebotičnik, stolp: finančna moč, uspeh in 'biti zraven, v centru'). Kontrast uporablja Južna železnica v enaki arhitekturi pasivnih objektov (čuvajnice, postaje, kolonije) za poudarek postaji - stolp z uro - kot kontrapunkt gradu in cerkvenemu stolpu v mestu (medtem ko vaška postaja stolpa nima). Kontrast je tudi stolp pri gasilskem domu: ampak ta nima nobenega pomena, je le za sušenje cevi (in tako tudi dimenzioniran - ni pa za razgled in ne kot poudarek v okolju).

Poti do cilja so tako različne kot je to med ljudmi sploh mogoče: zavestno in z znanjem, nezavedno po izročilu, pod prisilo, v dogovoru ali v soglasju z vsemi vpletenimi, predvsem med strokami. Možne poti do uveljavitve so torej zakon, soglasje in kultura.
Zakon je prisila, soglasje ali konsens je demokracija, kultura v oblikovanju prostora pa je sodelovanje in upoštevanje vseh vpletenih in vseh strok na najvišji možni ravni.

1 Sledovi arhitekture včeraj
Sledovi arhitekture včeraj: stara arhitektura ne predstavlja le starih in zastarelih rešitev, pač pa prenaša izkušnje in vse dobre elemente, ki so preživeli - torej so dobri - v današnji čas. Ne brez zadržkov, ne brez analiz in ne brez premisleka.

Elementi dela so predvsem tile:
Iskanje je pomembno zaradi rezultatov samih, a je plod sodelovanja več elementov, med katerimi je najpomembnejše poznavanje problematike, predvsem arhitekture, zgodovine, sociologije in življenja v tej arhitekturi.
Naslednja točka ne predstavlja zgolj iskanja starih arhitektur, pač pa predvsem prepoznavanje elementov, ki to arhitekturo tvorijo, jo sestavljajo in v njej delujejo. Analiziranje je strogo eksaktno delo raznih strok, ki v končni fazi sestavljajo sliko arhitekture kot celote, njeno obliko, konstrukcijo in delovanje.

Rezultati analize so teoretski in praktični:
	teorija		sestavni elementi kompozicije
			posamični funkcionalni sklopi
			kompozicija kot celota
	praksa		dokumentiranje
to je zbiranje informativnega materiala, pri katerem je pomemben ključ izbora in čimbolj popolna dokumentacija
			tematske obdelave
		razne stroke, tematski sklopi obdelav znotraj strok
najpomembnejše pri tem je, da je vnaprej izbrana metodika dela, tehnika in tehnologija obdelave ter grafika
			primerjave
razne obdelave omogočajo različne postopke in razna razumevanja problemov in problematike
			pregled celote
to je končni cilj praktičnega dela analiziranja: sestav dokumentacije, obdelav, primerjav in postavitev zaključka

Cilji so predvsem elementi za uporabo naprej: gre za preživetje doseženih rezultatov in za postavitev osnov, na katere bi z novimi spoznanji in z novimi hotenji postavili novo arhitekturo. To ni revolucionaren proces, gre za počasno, preudarno, a vztrajno evolucijo in s tem za spremembe, ki z razvojem arhitekturo izboljšujejo. Tako dvigajo raven vseh elementov, nivo sožitja in kulture, s tem dvigajo tudi vrednost arhitekturi.

2 Tradicija v arhitekturi: prepoznavnost, identiteta
Tradicija v arhitekturi: prepoznavnost, identiteta je element, ki označuje neko dobo, smer, narod, arhitekturo in zagotavlja svojskost in tisto značilno obliko, ki jo od drugih loči, znotraj skupine pa poenoti.

Značilnost je tista tipika, ki nastopa na vsakem posamičnem objektu, ki ga označuje in druži ali ločuje od drugih.
Je torej posamični element tipike na vsakem elementu.
Prepoznavnost pa je značilnost, ki se pojavlja pogosto in v istih funkcionalnih sklopih. Prepoznavnost je tisti element, ki sestavu posameznih značilnosti daje skupno noto in skupno vrednoto, pa najsi gre za izstopanje ali za poenotenje.

Tradicija je lahko na področju tehnike ali tehnologije, katerih rezultat je likovna podoba elementa, objekta, naselbine ali krajine. Profesor na Arhitekturi v Grenoblu Karim Mechta pravi, da 'raziskava identitet ni v obliki, pač pa v evoluciji odnosov človeka v prostoru, človeka skupinsko in posamično . Tradicija se lahko kaže v značilni uporabi materialov in objektov ali v obdelavi le teh: pri tem gre za obliko in za barvo ter za postavitev.
Rezultat je prepoznavnost celote in vse do detajla, ki to celoto sestavlja. Tipi arhitekture (na primer obrambna, bivanjska, gospodarska, poslovna, nastopaška in še bi jih lahko našteval) sicer nastopajo s svojimi skupnimi funkcionalnimi značilnostmi (na primer obrambni zid), a splošne značilnosti pri tem vendarle prevladujejo; posebej kadar jih je več.

Cilji tradicije so v vzdrževanju značilnosti in enotnosti v prostoru in v času. To se nanaša tako na človeka kot posameznika, na skupnost, na narod, na odnose znotraj skupnosti in med njimi, na gospodarstvo..

3 Arhitektura danes
Arhitektura danes ima preveč možnosti, da bi imela le eno samo smer poti in razvoja. Gre za eno samo iskanje, z nizom stranpoti. Te so - žal - prepoznavne le z distance, tako v prostoru kot v času.

Stopnje arhitekture vnašajo v naše življenje okvire za bivanje in za sobivanje, ki usmerjajo in lahko povsem spreminjajo ta tok.

Arhitektura brez ozira na včerajšnjo
To je brezoblična arhitektura, ki ne živi v času, ker ne kaže svojih izvorov in svojih korenin. To je brezoblična arhitektura, ki ne živi v prostoru, v katerem je zrasla in se razvijala. Gre za arhitekturo, ki zanika svoj izvor, razvoj in postavlja nova pravila (ki niso nujno slaba, neuporabna ali brez možnosti), ki pa nimajo pogojev, da bi se vrasli v ljudi, v prostor in v čas. Enaka oznaka velja za tisto arhitekturo, ki je v svojem pravem okolju lahko dobra in uspešna, mehansko prenešena pa preprosto ne deluje.
Tudi arhitektura, ki je prisiljeno 'napredna', ki uporablja nove materiale, obdelave, oblike ali delovanja brez tehtnega premisleka, nima med uporabniki razumevanja. Človeka se ne da spremeniti. Narave prav tako ne. Arhitektura pa je produkt človeka, namenjena je človeku v naravnem okolju.

Obnova, prenova, zdravljenje
Obnova arhitekture, prenavljanje in zdravljenje je pomembno zaradi vnosa včerajšnjih rešitev, včerajšnjih modrosti v današnji čas.
Pri tem je najpomembnejše, da ne vnašamo starih rešitev direktno, brez preudarka in brez zveze z današnjimi pogoji. Časi se spreminjajo; pogoji, ljudje, okoliščine prav tako. Obnove stare arhitekture ni brez napredka: ne v konstrukciji, ne v izvedbah, ne v obliki in ne v delovanju. Pri vsem napredku pa je predvsem oblika tista, ki je ne moremo spreminjati. Oblika ni tehnična: je predvsem kulturna kategorija in jo lahko prenašamo tudi le smiselno, kadar so za to pogoji, želja in možnosti (in prav to je najzahtevnejše strokovno delo)

Oživitev arhitekture
Oživitev je pravzaprav rezultat obnove, prenove in zdravljenja, končni cilj vsega zahtevnega dela raznih strok, profilov in obrti. Pri tem imamo lahko staro, obstoječo dejavnost v njej; dejavnost je lahko nova; dodane dejavnosti so lahko v sklopu obstoječih, v sklopu z novimi ali pa z obema. Obstoječa dejavnost je lahko tradicionalna, a vendar ima v vsakem času neke značilnosti. Te značilnosti so lahko tudi nove, drugačne in napredne: zato jih ne smemo zavirati, pač pa spodbujati. Nova dejavnost v stari arhitekturi je lahko v sozvočju z njo, a se to zgodi le redko. Navadno novotarije vplivajo na izgled, ropotajo, uporabljajo več prostora, spreminjajo tipiko objektov in krajine.
Dodane, nove dejavnosti, ki so le del ali dopolnilo obstoječim programom, se najlaže podrejajo danim možnostim. Zato so take sprejemljivejše in za arhitekturo manj boleče, zahtevajo manjše in manj radikalne posege, zato so vplivi na obliko in na življenje v objektih manjši. Današnja arhitektura v prostoru in v času je tista kulturna kategorija, ki nam omogoča naše delovanje. Razumljivo je, da je več tradicije na deželi, v mestih (ki so tudi kasneje nastala) pa so pogoji drugačni in zato so drugačne tudi rešitve.
Tradicionalna arhitektura je odraz kulture: prepoznavnost okolja, tako grajenega kot naravnega, je odraz kulture ljudi, ki tam živijo. Stroka mora to le omogočati in razvijati.

Razvoj in napredek

Vsak nov korak človeka prinaša nove pogoje: tudi v oblikovanju prostora. Napredek ni le v novih oblikah, v novih materialih, v novih uporabah.
Napredek je resničen takrat, ko uporabnik to sprejme in ga uporablja.
Danes, ko govorimo o padcu vrednot in o poveličevanju materialnih vrednosti je seveda zelo pomemben dejavnik ekonomija. Ni vseeno ali je arhitektura gospodarna ali ne: dobra arhitektura je ekonomična tudi če ni cenena. Dobra arhitektura je dobra, če dobro funkcionira, če dobro izgleda, dobra arhitektura se dobro stara. To pomeni, da s časom ne izgublja na vrednosti ne detajl, ne pogled nanjo in ne dejavnost, ki ji daje streho.
Taka je napredna arhitektura teoretično: praktično je stvar mnogo bolj zahtevna in neoprijemljiva. Zelo oprijemljivi so le cilji: gospodarno delovanje, omogočanje dejavnosti, tudi če se te spreminjajo in razvijajo, staranje detajlov in staranje celote so elementi, ki arhitekturi dajejo vrednost.

Absolutnega ni: vse je relativno. Vse zavisi drugo od drugega, živi drugo z drugim, in gradi drugo za drugega.
Naj ob tem povem na videz nesmiseln paradoks: absolutnega ni, absoluten je le zakon narave. Ampak ta obstaja.
Obstaja v sožitju. V sožitju vseh, v delovanju vseh okoliščin, možnosti, zahtev, izkušenj, želja in hotenj tako posameznika kot skupnosti. Na področju arhitekture je to sožitje vseh uporabnikov, vseh strok, vseh investitorjev v prostoru in v času, v okviru narave in njenih danosti. Tu je zakon narave neomajen.

Cilji arhitekture danes so predvsem omogočati uporabo te arhitekture v našem času, s premislekom združevati včerajšnjo arhitekturo in pripravljati pogoje za arhitekturo jutri.

4 Arhitektura jutri
Arhitekture jutri seveda ne znam predvideti, lahko pa povem kakšna bi naj bila ali bi morala biti: gre za sklop več elementov - Zadnja beseda tehnike in tehnologije (materiali, konstrukcija, sistemi) Prepoznavnost jutrišnjega dne z elementi včerajšnjega, ki so preživeli, ki so vredni posnemanja Produkt sodelovanja med raziskovalci in strokovnjaki naj kaže dediščino z nujnim prepletanjem tradicije in modernosti .
To je arhitektura jutrišnjega dne, a z nadihom preteklih kultur: z včerajšnjimi izkušnjami in z jutrišnjimi dognanji. To je arhitektura in kultura posameznika, družbe, odnosov znotraj teh elementov in med njimi ter prostora obenem.

Cilj arhitekture jutri ni postavljati sveta na glavo, pač pa ta svet in njegovo grajeno okolje nadgrajevati. Nadgrajevati z znanjem, s spretnostjo in s sposobnostjo arhitekta in graditelja, z dvigom kulture bivanja in dela uporabnika, vse to pa v soglasju z naravo, ki ji človek s svojimi rešitvami pomaga živeti, delovati in soustvarjati skupni svet.

Arhitektura jutri je vprašanje, na katerega modri danes ne znajo odgovora. Verjeti moramo le v dejstvo, da ne moremo graditi z razdiranjem in z drugačnostjo. Z nadgrajevanjem dobrega, kar se je izkazalo včeraj, lahko danes dopolnimo z današnjimi hotenji, željami in možnostmi. In če bomo jutri zato le korak naprej: več ne moremo pričakovati.

Viri:
Corbusier,Le	LE MODULOR	Architecture d'Aujourd'hui	Boulogne 1963
Fister,Peter	Mesto arhit. dediščine v snovanju	Zbornik VTO A		Ljubljana 1982
Helm,Rudolf	DAS BAUERNHAUS IN NUERNBERG	E Jakob	Nuernberg 1978
Juvanec,B	ARHITEKTURA PRI LENARTU	Jasama		Lenart 1998
Juvanec,B	Kozolec in koren iz pet		Sinteza 72		Ljubljana 1985
Juvanec,B	Izvori oblikovanja		Nova proizvodnja		Ljubljana 1991
Juvanec,B	THE WELLS/VODNJAKI Theory	ICEA		Coventry 1995
Juvanec,B	Konstrukcija lesene kmečke hiše		LES		Ljubljana 1984
Kosir,Fedja	Izvirno in izvorno	Naši razgledi 21,22		Ljubljana 1988
Kurent,T	Izbor preferencialnih mer	Univerza v Ljubljani		Ljubljana 1960
Langhein,J	DOKUMENTATION, Proportionen			Nuernberg 1998 
Mechta,K ed   MAGHREB, Architecture Urbanisme	 Publisud		Paris 1991
Palladio,A	I QUATTRO LIBRI D'ARCHITETTURA	Olms Verlag	New York 1979
Parker,P M    ARCHITECTURE AND ORDER	Routledge		London 1997
Vitruvius,M   DE ARCHITECTURA LIBRI DECEM 	Svjetlost		Sarajevo 1990
Walls,A G	GEOMETRY AND ARCHITECTURE	Scorpion		Buckhurst 1990