WORLD WIDE WEB

Med vsemi storitvami Interneta je največ pozornosti pritegnil World Wide Web ali na kratko kar Web, kar slovensko pomeni splet oziroma Mreža. Web se dobro počuti v okolju grafičnih uporabniških vmesnikov, ki jih nudijo npr. Okna ali računalniki tipa Macintosh, zato se ljudem zdi preprostejši in prijetnejši za uporabo kot drugi servisi.

DOSTOP DO WEBA

 

Uporaba Weba je zares preprosta,saj se le sprehajamo z miško med informacijami in si ogledujemo grafične datoteke. Najpogostejša odjemalca za Mrežo sta NSCA Mosaic in Netscape. Pogost je tudi Internet Explorer. Web je zanimiv tudi brez grafike, saj lahko vidimo oblikovano besedilo, poudarjene, podčrtane ali z barvami označene besede…

Vendar pa Web ni splošna rešitev za vse težave na Internetu. Je le eden od servisov na njem, ki pa ima kljub njegovi naprednosti nekaj omejitev. Ena izmed največjih slabosti je ta, da gre samo za enosmerni medij; skoraj povsod lahko nanj vplivamo le s pritiskom na gumb išči. Ta lastnost sicer ni posledica zgradbe Weba, vendar imajo ljudje opazno rajši dvosmerne storitve, npr. e-pošto in skupine novic na Usenetu. Vsekakor so take storitve zabavnejše kot prebiranje zaslonov polnih informacij. Seveda pa se Mreža izredno hitro spreminja, zato se zanimanje za njo čedalje bolj stopnjuje. 

To seveda ne pomeni, da na Internetu ni ogromno informacij oziroma da so vse neinteraktivne. Na Webu je mogoče predstaviti informacije, ki so v glavnem slikovne narave, na primer umetnostne zbirke, zemljevide, fotografije itd. Nekaj krajev, predvsem poslovno naravnanih, izkorišča dvosmerni pretok podatkov in dovoljuje celo naročanje trgovskega blaga na zvezi. 

UPORABA HIPERTEKSTA

Uporaba hiperteksta je najmočnejša lastnost Weba. Hipertekst so slike ali besedilo, ki med seboj povezujejo različne dokumente. Znotraj hipertekstovnega dokumenta so deli besedila poudarjeni in označujejo, da nas bo klik nanje popeljal nekam drugam. Povezave lahko peljejo k drugim delom znotraj istega dokumenta, v različne dokumente na istem računalniku alicelo k dokumentom, ki so nekje popolnoma drugje.

SODELOVANJE Z DRUGIMI SERVISI

Dobra lastnost odjemalcev Weba je tudi, da ne skrbijo samo za prikazovanje dokumentov na Mreži, ampak je možna tudi povezava z drugimi servisi Interneta. Z večino odjemalcev Weba, na primer z Mosaicom ali Netscapom, lahko prikažemo tudi Gopherjeve dokumente, poganjamo telnet, pošiljamo elektronsko pošto ali pa sprejemamo datoteke z neimenovanih FTP. To dela World Wide Web zanimiv kraj za dostop do vseh virov, ki se nahajajo na Internetu.

OBJAVLJANJE NA WEBU

Veliko ponudnikov storitev Interneta dovoljuje svojim uporabnikom, da na World Wide Webu ponudijo informacijske strani. To pomeni, da lahko objavljamo svoje pisanje, svoja umetniška dela ali pa samo naštete zanimive strani, ki smo jih našli v omrežju. Naše prispevke si na tak način lahko ogledajo nepregledne množice ljudi po vsem svetu. Pri objavljanju strani na Webu je potrebnih kar nekaj odločitev. Med drugim tudi: Kako se želimo vsem tem ljudem predstaviti, kaj bomo zanimivega povedali, bomo uporabili grafiko ali le besedilo, ali bomo prosili koga , da nam besedilo popravi? Zaradi tega objavljanja ne moremo jemati tako zlahka.

Da lahko uporabimo grafiko, potrebujemo povezavo tipa SLIP oziroma PPP ali neposredno zvezoz Omrežjem. Ljudje z znakovnimi zvezami lahko besedilo sicer vidijo s posebnim znakovnim odjemalcem, ki se imenuje lynx, vendar je razlika med povezavama velika. Priljubljena grafična pregledovalnika za Web sta Mosaic in Netscape.

V prihodnosti bo na Webu dostopnih še več storitev kakor zdaj. Podjetja razvijajo odjemalce, ki omogočajo prepoznavanje uporabnikov, šifriranje in druge naprednejše zmožnosti. Glede na to, koliko publicitete je deležen Web, lahko pričakujemo, da bo prav naslednjih nekaj let valilnica Interneta.

POJMI, POVEZANI Z WEBOM:

·HTML; Hypertext Markup Language je jezik za oblikovanje dokumentov. Uporabljajo ga strežniki World Wide Weba. Dokumenti HTML so navadne tekstovne datoteke, ki vsebujejo ukaze za oblikovanje in povezovanje besedila. 

·SLIP; Serial Line IP ali slovensko zaporedni IP je hiter in preprost način povezovanja računalnikov z Internetom prek zaporednih linij, na primer prek telefonskega omrežja. PPP je postal v zadnjih letih nekoliko bolj priljubljen od SLIP-a, vendar veliko posrednikov Omrežja svojim uporabnikom nudi tako SLIP kakor PPP. Ponekod se je uveljavila tudi različica SLIP-a, imenovana CSLIP. S povezavo SLIP ali PPP priključimo računalnik neposredno v Internet. 

·PPP; Point-to-Point Protocol, ali slovensko protokol točka-točka je hiter in zanesljiv način za povezovanje računalnikov v Internet prek zaporednih linij, na primer preko telefonskega omrežja. Veliko ponudnikov Omrežja ima ta tip povezave.S povezavo SLIP ali PPP priključimo računalnik neposredno v Internet. 

·LYNX; Je znakovni odjemalni program za World Wide Web. Čeprav lynx še zdaleč ni tako prijeten kot nekateri drugi odjemalci Weba, na primer Mosaic, deluje povsem dobro za milijone uporabnikov Omrežja, ki nimajo možnosti grafičnega dostopa.