AVTOR: NASTJA MIGLAR, 1.f
MENTOR: prof. Mirko Pešec
Vsekakor so spletne strani zelo pomembne za prihodnost. Novejše raziskave kažejo, da se bodo storitve, ki jih bomo uporabljali samo s spletnim brskalnikom, selile v svetovni splet, ki se je izvrstno izkazal za izmenjavo najrazličnejših informacij.
Vse obvladljive mere pa je že preseglo število objavljenih spletnih strani, zaradi česa je iskanje podatka veliko bolj zapleteno, kot je bilo včasih, kljub temu, da so spletni brskalniki vedno boljši. Za to pa so odgovorni ustvarjalci spleta, ki nikakor nimajo lahkega dela.
Začetek vsega je bil z razvojem preprostega označevalnega jezika, ki ga imenujemo HTML .Njegov avtor se je zelo trudil z dodatnim poenostavljanjem, saj je želel, da bi bil tako preprost, da uporabniki ne bi imeli še dodatnih težav z njegovim razumevanjem. In res osnovni HTML še danes spada med izjemno preproste označevalne jezike, ki bi se ga lahko vsak naučil. Spletni mojstri pa bi ga morali poznati do detajlov.
Ko pa se je svetovni splet zelo raširil, so nastopile razne težave. Ker HTML kmalu ni več zadoščal se je pojavilo veliko rešitev, ki so poizkušale odpraviti osnovno pomanjkljivost prvih spletnih strani – statičnost.
Kot prva rešitev za pripravo dinamičnih strani se je pojavil CGI. To je bila dokaj zmogljiva možnost povezovanje spletnega strežnika z drugimi programi. Naslednja rešitev so bile razširitve strežnika. Te so sicer odpravile počasnost komuniciranja med strežnikom in programom, a program je bil razvit le kot dodatek. Ta dodatna knižnica je potrebovala programski vmesnik. Najbolj znana sta Netscapov NSAPI, ki se je pojavil najprej in Microsoftov ISAPI.
A hiter razvoj spletnih tehnologij se še ni končal. Najprej je Netscape razvil poseben programski jezik javascript. Takoj zatem je Microsoft naredil podoben izdelek vbscript, a takrat je bil javascript že preveč razširjen, da bi ga vbscript lahko nadomestil. Javascirpt je danes najboljša možnost za prilagajanje delovanja spletnih strani. Ker pa se lahko izvaja le v točno določeni različici spletnega brskalnika, je težko razviti kodo, ki bo delovala povsod.
Kasneje so se pojavili razni programi, ki so sicer veliko obetali, a se je njihov razvoj obrnil čisto v drugo smer.
Microsoft je tudi tokrat poslal na tržišče še svoj izdelek. To so gradniki ActiveX, ki pa so še bolj zapleteni.
Obetala so se nova odkritja. Nove tehnologije so se spopadale in tekmovale med sabo. Ta tekma pa je prinesla mnogo novosti – tudi dinamične oblike HTML-ja.
Svetovni splet pa še danes spremljata dve stvari, ki sta hkrati ovira in vzpodbuda za razvoj.
Mislim, da so postopki za prikaz vsebine v spletu, katerih podpiranje se splača, predvsem dinamične strežene strani, običajni HTML, kaskadni slogi CSS, uporaba javascripta in modela DOM. Možnost za učinkovito izmenjavo podatkov pa je XML.
Dinamične strežne strani so datoteke, v katerih odjemalec vidi le čisti HTML, ki pa se prilagaja njegovim potrebam. Za uporabo potrebujemo spletni strežnik; najbolj priljubljeni med uporabniki pa so ASP, JSP; PHP in ColdFusion.
Slogi CSS ločijo vsebino od predstavitne spletne strani. HTML določi naslove, odstavke, slike...,dokončni videz pa dajo slogi. Tako lahko naprimer samo s spremembo sloga preoblikujemo cela spletišča.
CSS drugega nivoja pa nam omogoča, da po svoji želji oziroma predstavi razporedimo elemente po spletni strani. HTML pri razporejanju elementov ne ponuja najboljših rešitev, zato so prav tukaj spletni urejevalniki najbolj uporabni. Ko pa bosta oba nivoja CSS dovolj razširjena, bodo spletni urejevalniki postali še precej bolj preprosti.
Tukaj pa se pojavi težava brskalnikov. Da se nova verzija spletnega brskalnika razširi, traja od 12 do 18 mesecev. To pa pomeni, da bodo današnji spletni brskalniki še nekaj časa v uporabi.
Vseeno pa se med spletnimi urejevalniki pojavljajo razlike. Najbolj so vidne v različnih pristopih do poenostavljanja elementov in številu podprtih spletnih tehnologij. Poenostavljanje elementov pa je tudi najtežja naloga urejevalnika. Na policah je kar velik izbor spletnih urejevalnikov. Oglejmo si predtavitve nekaterih:
Je vizualni urejevalnik spletnih strani s posebno podporo za dinamične in multimedijske vsebine. Izdeluje ga Adobe. Cena polne različice je 124.831 SIT. Adobe se lahko pohvali z izvrstno podporo za animacije v dinamičnem HTML in z urejanjem datotek QuickTime, je pa tudi odličen urejevalnik kode javascript. Pri določenih opravilih pa je neučinkovit. Tako nima podpore za večpredstavne zapise Real in Windows Media, nima orodij za skupinsko delo in nima podpore za povezavo z zbirkami podatkov.Spletni urejevalniki so od začetka razvoja pa do danes dosegli visok nivo uporabnosti. Strokovnjaki so razvili mnogo orodij, ki znatno pripomorejo k izdelavi in vzdrževanju spleta ni izjemno skrajšajo čas vizualne priprave strani. Po drugi strani pa so še vedno odprta vsa vrata, če želimo opraviti tudi kakšne ročne posege v kodo, naprimer kaj dograditi oziroma izpopolniti. Za kakšne urejevalnike in orodja se bomo odločilije v veliki meri odvisno od okusa in potreb, pa tudi od navezanosti na katerega ponudnika. Urejevalniki pa imajo različno dograjene določene stvari. Eni so bolj izpopolnjeni na enih področjih, drugi na drugih.
Dreamweaver ponuja vrhunska vizualna orodja in nima toliko funkcij za vzdrževanje spletišča.
Pri bolj obsežnih predstavitvah, ki jih pripravlja veliko ljudi, je izdelal Microsoft program Office in urejevalnik FrontPage.
Če pa imamo bojl malo znanja ali smo začetniki je najbolj primeren Fusion, pri katerem je tudi pogostop preurejanje strani dokaj enostavno.
GoLive je sicer najmanj dozorelo orodje, ima pa najboljše razvito podporo za animacije v dinamičnem HTML-ju, kar je marsikomu pomembno.