Prostor
Prostor hleva
je preprost kvader ujet pod nagnjeno streho. Ravnini streh se ne stikata,
vmes se razvleče pas oken. Vrsta oken na obeh daljših stranicah poudarja
vzdolžnost prostora. Posamezen curek svetlobe je ujet v neusmiljen pravokotnik,vsi
skupaj se zlijejo v prosojen val svetlobe. Ponavjanje elementov notranje
opreme ter tri vzdolžne črte (poti) poudarjajo vodoravno usmeritev prostora.
Gotska cerkev
poleg hleva je neznosno drugačna. Njeno funkcijo nakazuje oblika in orientiranost:
zahodni zvonik, "visoki" kor z gotskimi oporniki in nerazgibanim kubosom
ladje. Tako že po zunanjščini opazimo,da gre za dva po namenu popolnoma
tuja si prostora. Oster kontrast se zareže med oba kompleksa. Strogo funkcionalna
zgradba hleva se zoperstavi nežno razrahlajni silhueti srednjeveškega
prostora sramežljivo vpetega v veduto pokrajine. Drug poleg drugega stojita
hlev in cerkev. Hlev je hladno racionalna zgradba, ki obiskovalcu (človeku,
prej kravi) ne dovoli, da bi se pogled razbežal po neprehodnih skrivnostih
stavbe. Suhoparen kubus degradira obiskovalca na raven službenega psa.
Cerkev ravno nasprotno, ne samo po svojem bistvu, temveč tudi kot arhitektura,
sili človeka k kontemplaciji.
Vzdolžna stavba
hleva ima namesto zvonika štiri okrogle silose. Štirje monoliti v sivi
barvi surovega betona branijo sodoben funkcionalizem. Prostor v silosih
je centralen, a podaljšan v višino. Centralen prostor se je v preteklosti
uporabljal izključno v sakralne namene, še več, ponavadi je služil kot
grobnica. Silosi so v kompleksu Šratneka povezava med hlevom in cerkvijo.
Celoten kompleks
zaključuje panoramski pogled na Uršljo goro. Silhueto hriba je človek usodno
zaznamoval s televizijskim stolpom na vrhu. Tako racionalen poseg v naravo
danes ne bi bil več mogoč.Radikalna gesta je imanentna visokemu modernizmu.
Svetišče
Število silosov
štirje nakazuje povezavo s sakralnim objektom. Postavljeni so v kvadrat.Okrogle,
centralne stavbe so pri nas redke.Najbližji stavbi tega tipa sta zgodnjegotski
cerkvi sv.Pankracija nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu in cerkev sv.Janeza
na Muti. Tudi hlev je v bistvu centralen prostor, le da se
centralni element,kvadrat,(dvakrat) ponovi. Hlev se torej s silosi in značajem
celotnega kompleksa bliža bistvu sakralnega prostora. Sakralen prostor
je namenjen ljudem le ob določenem času dneva, za obiskovalce z določenim
namenom. V njem biva samo bog. V hlevu preživijo svoje življenje živali.
Od ljudi se v njem zadržujejo le tisti, katerih naloga je skrbeti za proizvodnjo
mleka ali/in mesa. V hlevu so le ob določenem času, z določenim namenom,
kakor so tudi v cerkvi ljudje ob določenem času in samo s posebnim namenom.
V hlevu danes ne prebiva nihče več. Tudi v cerkvi ne biva več nobeno tozemsko
bitje.
Hlev cona
je novo svetišče, je le pozitivno, za svoj obstoj ne potrebuje nasprotnega
pola.
Prostor
Prostor hleva je preprost kvader ujet pod nagnjeno streho. Ravnini streh se ne stikata, vmes se razvleče pas oken. Vrsta oken na obeh daljših stranicah poudarja vzdolžnost prostora. Posamezen curek svetlobe je ujet v neusmiljen pravokotnik,vsi skupaj se zlijejo v prosojen val svetlobe. Ponavjanje elementov notranje opreme ter tri vzdolžne črte (poti) poudarjajo vodoravno usmeritev prostora.
Gotska cerkev poleg
hleva je neznosno drugačna. Njeno funkcijo nakazuje oblika in orientiranost:
zahodni zvonik, "visoki" kor z gotskimi oporniki in nerazgibanim kubosom
ladje. Tako že po zunanjščini opazimo,da gre za dva po namenu popolnoma
tuja si prostora. Oster kontrast se zareže med oba kompleksa. Strogo funkcionalna
zgradba hleva se zoperstavi nežno razrahlajni silhueti srednjeveškega
prostora sramežljivo vpetega v veduto pokrajine. Drug poleg drugega stojita
hlev in cerkev. Hlev je hladno racionalna zgradba, ki obiskovalcu (človeku,
prej kravi) ne dovoli, da bi se pogled razbežal po neprehodnih skrivnostih
stavbe. Suhoparen kubus degradira obiskovalca na raven službenega psa.
Cerkev ravno nasprotno, ne samo po svojem bistvu, temveč tudi kot arhitektura,
sili človeka k kontemplaciji.
Vzdolžna stavba
hleva ima namesto zvonika štiri okrogle silose.Kot štirje monoliti v sivi
barvi surovega betona, branijo sodoben funkcionalizem. Prostor v silosih
je centralen, okrogel. Tak prostor se je v preteklosti uporabljal izključno
v sakralne namene in ne samo to, ponavadi je služil kot grobnica. Silosi
so torej v kompleksu Šratneka povezava med hlevom in cerkvijo. Njihov prostor,čeprav
centralen je podaljšan v višino.
Celoten kompleks
zaključuje panoramski pogled na Uršljo goro. Silhueto hriba je človek usodno
zaznamoval s televizijskim stolpom na vrhu. Tako racionalen poseg v naravo
danes ne bi bil več mogoč.Radi kalna gesta je imanentna visokemu modernizmu.
Svetišče
Število silosov štirje nakazuje povezavo s sakralnim objektom. Postavljeni so v kvadrat.Okrogle, centralne stavbe so pri nas redke.Najbližji centralni stavbi sta zgodnjegotski cerkvi sv.Pankracija nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu in cerkev sv.Janeza na Muti. Tudi hlev je v bistvu centralen prostor, le da se centralni element,kvadrat,(dvakrat) mul tiplicira.Hlev se torej s silosi in značajem celotnega kompleksa bliža bistvu sakralnega prostora. Sakralen prostor je namenjen ljudem le ob določenem času dneva, za obiskovalce z določenim namenom. V njem biva samo bog. V hlevu preživijo svoje življenje živali. Od ljudi se v njem zadržujejo le redki, tisti, katerih naloga je skrbeti za proizvodnjo mleka ali/in mesa. V hlevu so le ob določenem času, z določenim namenom, kakor so tudi v cerkvi ljudje ob določenem času in samo s posebnim namenom. V hlevu danes ne prebiva nihče več. Tudi v cerkvi ne biva več nobeno tozemsko bitje.
Hlev cona
je novo svetišče, je le pozitivno, za svoj obstoj ne potrebuje nasprotnega
pola.