Prostor
Prostor hleva je preprost kvader ujet pod nagnjeno streho. Ravnini streh se ne stikata, vmes se razvleče pas oken. Vrsta oken na obeh daljših stranicah poudarja vzdolžnost prostora. Posamezen curek svetlobe je ujet v neusmiljen pravokotnik,vsi skupaj se zlijejo v prosojen val svetlobe. Ponavjanje elementov notranje opreme ter tri vzdolžne črte (poti) poudarjajo vodoravno usmeritev prostora.
Gotska cerkev poleg hleva je neznosno drugačna. Njeno funkcijo nakazuje oblika in orientiranost: zahodni zvonik, "visoki" kor z gotskimi oporniki in nerazgibanim kubosom ladje. Tako že po zunanjščini opazimo,da gre za dva po namenu popolnoma tuja si prostora. Oster kontrast se zareže med oba kompleksa. Strogo funkcionalna zgradba hleva se zoperstavi  nežno razrahlajni silhueti srednjeveškega prostora sramežljivo vpetega v veduto pokrajine. Drug poleg drugega stojita hlev in cerkev. Hlev je hladno racionalna zgradba, ki obiskovalcu (človeku, prej kravi) ne dovoli, da bi se pogled razbežal po neprehodnih skrivnostih stavbe. Suhoparen kubus degradira obiskovalca na raven službenega psa. Cerkev ravno nasprotno, ne samo po svojem bistvu, temveč tudi kot arhitektura, sili človeka k kontemplaciji.
Vzdolžna stavba hleva ima namesto zvonika štiri okrogle silose. Štirje monoliti v sivi barvi surovega betona branijo sodoben funkcionalizem. Prostor v silosih je centralen, a podaljšan v višino. Centralen prostor se je v preteklosti uporabljal izključno v sakralne namene, še več, ponavadi je služil kot grobnica. Silosi so v kompleksu Šratneka povezava med hlevom in cerkvijo.
Celoten kompleks zaključuje panoramski pogled na Uršljo goro. Silhueto hriba je človek usodno zaznamoval s televizijskim stolpom na vrhu. Tako racionalen poseg v naravo danes ne bi bil več mogoč.Radikalna gesta je imanentna visokemu modernizmu.
Svetišče
Število silosov štirje nakazuje povezavo s sakralnim objektom. Postavljeni so v kvadrat.Okrogle, centralne stavbe so pri nas redke.Najbližji stavbi tega tipa sta zgodnjegotski cerkvi sv.Pankracija nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu in cerkev sv.Janeza na Muti. Tudi  hlev je v bistvu centralen prostor, le da se  centralni element,kvadrat,(dvakrat) ponovi. Hlev se torej s silosi in značajem celotnega kompleksa bliža bistvu sakralnega prostora. Sakralen prostor je namenjen ljudem le ob določenem času dneva, za obiskovalce z določenim namenom. V njem biva samo bog. V hlevu preživijo svoje življenje živali. Od ljudi se v njem zadržujejo le tisti, katerih naloga je skrbeti za proizvodnjo mleka ali/in mesa. V hlevu so le ob določenem času, z določenim namenom, kakor so tudi v cerkvi ljudje ob določenem času in samo s posebnim namenom. V hlevu danes ne prebiva nihče več. Tudi v cerkvi ne biva več nobeno tozemsko bitje.

Hlev  cona  je novo svetišče, je le pozitivno, za svoj obstoj ne potrebuje nasprotnega pola.
 
 
 

Prostor

Prostor hleva je preprost kvader ujet pod nagnjeno streho. Ravnini streh se ne stikata, vmes se razvleče pas oken. Vrsta oken na obeh daljših stranicah poudarja vzdolžnost prostora. Posamezen curek svetlobe je ujet v neusmiljen pravokotnik,vsi skupaj se zlijejo v prosojen val svetlobe. Ponavjanje elementov notranje opreme ter tri vzdolžne črte (poti) poudarjajo vodoravno usmeritev prostora.

Gotska cerkev poleg hleva je neznosno drugačna. Njeno funkcijo nakazuje oblika in orientiranost: zahodni zvonik, "visoki" kor z gotskimi oporniki in nerazgibanim kubosom ladje. Tako že po zunanjščini opazimo,da gre za dva po namenu popolnoma tuja si prostora. Oster kontrast se zareže med oba kompleksa. Strogo funkcionalna zgradba hleva se zoperstavi  nežno razrahlajni silhueti srednjeveškega prostora sramežljivo vpetega v veduto pokrajine. Drug poleg drugega stojita hlev in cerkev. Hlev je hladno racionalna zgradba, ki obiskovalcu (človeku, prej kravi) ne dovoli, da bi se pogled razbežal po neprehodnih skrivnostih stavbe. Suhoparen kubus degradira obiskovalca na raven službenega psa. Cerkev ravno nasprotno, ne samo po svojem bistvu, temveč tudi kot arhitektura, sili človeka k kontemplaciji.
Vzdolžna stavba hleva ima namesto zvonika štiri okrogle silose.Kot štirje monoliti v sivi barvi surovega betona, branijo sodoben funkcionalizem. Prostor v silosih je centralen, okrogel. Tak prostor se je v preteklosti uporabljal izključno v sakralne namene in ne samo to, ponavadi je služil kot grobnica. Silosi so torej v kompleksu Šratneka povezava med hlevom in cerkvijo. Njihov prostor,čeprav centralen je podaljšan v višino.

Celoten kompleks zaključuje panoramski pogled na Uršljo goro. Silhueto hriba je človek usodno zaznamoval s televizijskim stolpom na vrhu. Tako racionalen poseg v naravo danes ne bi bil več mogoč.Radi kalna gesta je imanentna visokemu modernizmu.
 

Svetišče

Število silosov štirje nakazuje povezavo s sakralnim objektom. Postavljeni so v kvadrat.Okrogle, centralne stavbe so pri nas redke.Najbližji centralni stavbi sta zgodnjegotski cerkvi sv.Pankracija nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu in cerkev sv.Janeza na Muti. Tudi  hlev je v bistvu centralen prostor, le da se  centralni element,kvadrat,(dvakrat) mul tiplicira.Hlev se torej s silosi in značajem celotnega kompleksa bliža bistvu sakralnega prostora. Sakralen prostor je namenjen ljudem le ob določenem času dneva, za obiskovalce z določenim namenom. V njem biva samo bog. V hlevu preživijo svoje življenje živali. Od ljudi se v njem zadržujejo le redki, tisti, katerih naloga je skrbeti za proizvodnjo mleka ali/in mesa. V hlevu so le ob določenem času, z določenim namenom, kakor so tudi v cerkvi ljudje ob določenem času in samo s posebnim namenom. V hlevu danes ne prebiva nihče več. Tudi v cerkvi ne biva več nobeno tozemsko bitje.

Hlev  cona  je novo svetišče, je le pozitivno, za svoj obstoj ne potrebuje nasprotnega pola.