Kot specifičen tehnološki projekt se je internet izoblikoval že z izumom telefona. Potrebna pa je bila vmesna stopnja razvoja televizije, prenosa podatkov (slike, pisave, zvoka) na daljavo. Iznajdba interneta je bila naročena, medtem ko iznajdba televizije ni bil enkraten dogodek. Televizija je morala uvesti v celoti novo infrastrukturo - deloma je sicer oddajnike in  pretvornike prevzela od radia - internet pa je samo prevzel že obstoječe telefonsko omrežje.
 Telefon temelji na telegrafiji, spreminja električne impulze v govor in obratno. Zvočnik in mikrofon sta v tem pogledu napravi, ki zaznamujeta prehod od naprav, ki informacije samo prenašajo (jih ne spreminjajo), omogočajo prenos v enaki obliki (telegrafija, film, fotografija), k napravam, ki informacijo spremenijo (govor - električni impulz - govor ali slika - elektromagnetno valovanje - (elektronska) slika na ekranu). Elektrika, telegrafija in telefon so predhodniki interneta. Tudi na internetu so podobno kot pri televiziji pred novimi sistemi družbene komunikacije nastali novi sistemi proizvodnje ter poslovne ali transportne komunikacije.
 Za generacijo aparatov: motorno kolo in avtomobil, kamera, električni gospodinjski aparati in radijski aparati so nastopili računalniki ali stroji, ki jih je mogoče programirati. Računalnik se je v osemdesetih razvil v osebni računalnik - PC. Internet je bil vedno mišljen kot indvidualna uporaba, kot je računalnik, v obliki PC, mišljen za individualno uporabo - kar povzroča še večjo atomizacijo družbe. Celo bolj kot televizija, ki jo ponavadi (lahko) gleda več ljudi hkrati. Radijska in televizijska vsebina se je razvila kasneje, na podlagi že razvitih tehnologij. Problem vsebine so reševali parazitsko - prenašali so športne, kulturne, državne in druge prireditve.  Vsebina interneta je obstajala prav od začetka, saj internet omogoča pravzaprav le povezavo med računalniki. Računalniki pa so stroji, ki hranijo vsebino. Torej se je že obstoječa vsebina samo začela prenašati po mreži. Vendarle pa tudi drži, da se je specifična vsebina interneta začela proizvajati šele z izumom www. Pomembna prednost interneta je, da lahko vsak uporabnik oblikuje vsebino z minimalnimi stroški v primerjavi s televizijo. Ena izmed specifičnih vsebin interneta je netart.
 Netartist prihaja do večjega občinstva z veliko manj napora, umetniško delo lahko doseže svoj namen - je prisotno in ni odvisno od muhavosti trga ali sočasne politike galerij. Netart je vedno nematerialen, zato ni podvržen trgu, lahko je neodvisen, družbeno kritičen in socialno angažiran. Še več, izvirnik se multiplicira in posamezni "izvirniki" so lahko sočasno na ogled, a s tem ne izgube umetniške avre. Z netartom je umetnosti prvič dana možnost permanentne prisotnosti v javnem prostoru. Na medmrežju netart sodeluje kot nekakšen javni spomenik in je na voljo vsakomur, da ga so- ali pre-oblikuje, ustvari svojega, novega, boljšega.
 Netart se spreminja v času in pridobiva nove kvalitete. Uporablja ustaljene označevalne registre - ti so enaki označevalnim registrom ostalih www strani: video, zvok, besedila, slike, povezave (linki). Vsebina variira od proze ali poezije, besedila - navodila, do statične podobe, video filma, grafičnega oblikovanja in zvoka. Najpomembnejši segment netarta so povezave, možnost prehajanja iz ene strani na drugo, iz okolja z eno vsebino v okolje z drugo vsebino. Netart je pogosto socialno angažiran: Peter Gerwin Hoffmann, Internet berač I-II, www.glu-sg.si/4s.htm.
 Formalno je netart vezan na sočasen stil grafičnega oblikovanja. Najznačilnejši označevalni na internetu so povezave (linki) - pogosto poudarjena sporočila, ki nas, kadar jih uporabimo, vodijo naprej po projektu ali po mreži. Prehod iz umetniškega projekta na drug dokument je manj prelomen, lažji, kot je na primer tak prehod med umetnostjo in vsakdanom v drugih komunikacijsko informacijskih tehnologijah. Nematerialen značaj umetnosti v primerjavi z drugimi artefakti na internetu odpade, saj imajo v tem pogledu vsi enak status. Internet daje, v smislu vrhunca vizualnega realizma kot ga je ponudila televizija, popolnejšo sliko realnosti. Odpade časovna vezanost oddaj, ki jo nadomesti permanentna prisotnost; dogodek je prikazan z večimi načini prezentacije: internet omogoča uporabniku, da spremlja dogodek s sliko, besedilom, zvokom z vsemi temi registri skupaj ali z vsakim posebej, v živo ali s časovnim zamikom.
 Werkstadt Graz: Made in Hongkong. Projekt Made in Hongkong je stekel poleti 1995 in se zaključil 1.7. 1997. Kitajske pismenke potujejo po naključnem vrstnem redu iz Katzowa (Nemčija) in dveh lokacij v Hongkongu (restavracija in postaja podzemne železnice) po mreži vseh mrež do računalnika v Hongkongu, kjer se zbirajo v naključen tekst. Artefakt - tekst - ni pomemben, pomeben je proces nastanka in pretok informacij. Made in Hongkong internet samo uporablja kot medij v katerem nastaja umetniško delo, ki pa ga zopet ustvarja nekdo drug - izbrani posamezniki, ki jim Werkstadt Graz ponudi možnost ustvarjanja. Ustvarjalnost sama je tako osredotočena na začetno idejo - na "prvo gibalo" - umetno (politično) postavljen zaključek prinese vsoto informacij, ki ne nosi nikakršnega sporočila. Skozi to je čutiti kritiko sodobnih komunikacijsko informacijskih tehnologij (tudi interneta), prek katerih potuje ogromno -  za gledalca naključnih - informacij, ki nosijo brezsmiselna sporočila.
 Franz Xaver: Astronomska enotnost. Astronomska enotnost je zvok vode star 100000 let. Najstarejši zapisan zvok je posnet s teleskopom, ki ga je Xaver izdelal sam. Umetniška pot Franza Xaverja gre prek sestavljanja mehanskih strojev  - na denar - do programiranja za PC. Genialna zamisel poslušanja preteklosti je udejanjena s pomočjo računalnika in interneta, ki tudi v tem primeru služi zgolj kot tehnologija za prenos zvoka in slike. Obenem s poslušanjem preteklosti, si te zapise lahko tudi ogledamo.
 Zgoraj opisana primera netarta predstavljata zgodnejši - modernistični - pristop, kjer gre za programiranje, za izrabo komunikacijsko informacijske tehnologije le v enem njenem segmentu. Na ta način postanejo ostali segmenti odveč, viden je z informacijami prenasičen svet. (na ogled v Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec do 28.6. in na internetu - www.glu-sg.si/4s.htm)
 Jodi (skupno ime umetnikov: Joan Heemskerk in Dirka Paesmansa: www.jodi.org) je klasika net arta in zaznamuje prehod k t.i. postmodernističnemu pristopu k netartu. Tega udejanjajo tudi Vuk Ćosić, Aleksej Šulgin, Olia Lialina in drugi mlajši umetniki.
 Razvoj komunikacijsko informacijskih tehnologij pričakuje tudi od umetnosti, da osvoji nove svetove. Mnogi muzeji že ustanavljajo - elektronske - oddelke za netart, čeprav teoretični diskurz o netartu ne zdrži ritma nastajanja pogosto časovno omejenih umetniških izdelkov, od česar umetnost mogoče samo pridobiva. Pomemben segment muzejske publike postajajo virtualni obiskovalci, ki sicer ne plačajo vstopnine, niti avtorskih pravic za uporabo slikovnega gradiva, a vendar dobijo vtis o naši kulturi, kar pa je nenazadnje namen obstoja muzejev.
Url: | www.glu-sg.si | www.ljudmila.org/naps/ | adaweb.com | www.factory.org/nettime | www.irational.org/tm/mr/ | www.fakeshop.com | xchange.re-lab.net |

jernej kožar