jernej kožar

O KUMPREJEVIH LEŠKIH IKONAH

 

Umetnik se danes pojavlja na dva načina: kot bard, kot romantični upornik v svetu, ki zanika bardu njegovo funkcijo in drugič v zatiranju in realizaciji umetnosti, v kateri umetnik izgine, da bi se zopet pojavil v šamanski demokratizaciji umetnosti. Umetniško delo je kot blago odtujeno hkrati od proizvajalca, kot tudi od porabnika. Umaknjeno je iz vsakdanjega življenja kot enkraten fetiš in oropano svoje »aure« prek reprodukcije. V ekonomiji simulakrov je podoba iztrgana in lebdi prosta vseh označevalcev –vse podobe se lahko vzpostavijo, celo (ali še posebej) najnaprednejše in subverzivne, kot blago, artikli s ceno a brez vrednosti. Galerija je terminal (postaja) in muzej terminus (končna točka) v tem procesu odtujevanja. Muzej predstavlja končno fiksacijo cene in cene kot pomena podobe.

Kumprejeve slike leških knapov se vključujejo v modernistično tradicijo, ki se je v teh krajih močno prijela. Široki zamahi čopiča in prekrivajoči se nanosi barve nam prikličejo v spomin že tolikokrat omenjene modernistične stvaritve. Gotovo obstajajo različni dejavniki, ki pogojujejo, da neko zgodovinsko obdobje z vsemi svojimi značilnostmi v nekem okolju pusti močne sledove, medtem ko drugo mine brez sledu. V naših krajih so močne sledove pustili gotika, barok in modernizem.

Razcveti kulturnega življenja so povezani s splošnim blagostanjem v družbi in to naprej z drugimi dejavniki. Čas industrijske revolucije je v teh krajih povzročil velik kulturni razcvet. Ne samo, da se je v tem času spremenila veduta kraja, spremenile so se predvsem življenjske navade. Pojavil se je parni stroj, železnica, fotografija, kar je skupaj povzročilo velike migracije prebivalstva in nenazadnje pojavilo se je delovno razmerje. Človek ni bil več odvisen samo od zemlje, letine, cerkve in cesarja, pojavila se je druga odvisnost, odvisnost od lastnika, kateremu je mar le profit. Pojavil se je kapitalizem. Meščan je zamenjal zemljiškega gospoda - nov čas je potreboval novo umetnost - pojavil se je impresionizem.

Kumprejevi leški knapi so zanimivi tudi z ikonografskega vidika, saj so na sliki uzurpirali mesto bogatega renesančnega mecena ali kakega svetnika. Kumprej jih je blasfemično povzdignil na mesto herojev, mesto izbranih, mesto katerega za časa svojega življenja niti v sanjah niso mogli zasesti. Ampak tudi to je poleg likovnih elementov značilnost modernizma, ki je nekatere stvari na novo izumil druge pa samo obrnil ali zamenjal.

Gotovo so Kumprejevi knapi globoko simbolična bitja. Prek zgodovinske pretveze opozarjajo na aktualno dogajanje v industriji, na katerega umetnik, kot veliki kronist ni in ne more biti imun. Rudarji združujejo v sebi tudi neko mitsko komponento, so ljudje, ki trgajo rudo iz nedrji zemlje, so sodobni Orfeji, ki iščejo svoje Evridike ali Tezeji, ki so se spoprijeli z Meduzo tam globoko pod zemljo.

Na obrazih Kumprejevih Leških knapov je razbrati tudi te pravljične komponente, čeprav njihovo življenje verjetno ni bilo tako. V teh obrazih lahko najdemo tudi odmeve socialnega realizma, katerega dela so močno zaznamovala industrijsko okolje Koroške. Čeprav je socialna kritika predvsem v likovni umetnosti sama v sebi protislovna in tako omejenega dosega je na nekem nivoju vendarle dobrodošla kot opomin sodobnikom.

… v srepo uperjenih pogledih Kumprejevih leških knapov je zaznati neko vedenje o svetu, neko globoko prepričanje in vero v nujnost obstoja in v pravilnost usode.

 

 

jernej kožar