Bogdan Borčić in Gabriel Belgeonne

Bogdan Borčić in Gabriel Belgeonne sta se spoznala v sedemdesetih, ko sta po razstavnih katalogih odkrila, da ju zanima enak motiv – lupina mehkužcev. Belgeonneja oblika fosila - amonita, Borčića oblika školjke, oba pa spirala. Borčić je geometrijsko analiziral lupino školjke in prostora v katerem se ta nahaja, med tem ko je Belgeonne spiralasto obliko uporabljal le kot znak na svojih grafikah, manj ga je zanimala geometrijska popolnost te oblike. Kljub temu sta oba na nekaterih grafikah prišla do presenetljivo podobnih rezultatov.

Bogdan Borčić in Belgeonne sta se prvič srečala v Bruslju leta 1976, ko je Borčić razstavljal grafike v tamkajšnji galeriji le Creuset. Srečanja so se vrstila tudi na ljubljanskih grafičnih biennalih, kjer sta bila oba redna gosta. Leta 1979 je Borčić preživel mesec dni kot gostujoči profesor na Višji državni kiparski in likovni šoli, kjer je poučeval tudi Belgeonne.

Kasneje se je Borčić odvrnil od analitičnega upodabljanja lupin mehkužcev in se posvetil analizi slikovnega polja, redukciji likovnih znakov na osnovne elemente.Tudi Belgeonne je opustil spiralasto obliko lupine, ki mu je za razliko od Borčićevega pristopa vendar vedno služila le kot znak na sliki in se tudi sam posvetil raziskavi slikovnega polja, vendar na drugačen, bolj slikovit način. Njegova dela so bolj ekspresivna, spominjajo na abstrakcijo Tapiesovega tipa. Oba vzporedno s klasično grafično tehniko – jedkanice – tudi slikata.

Jernej Kožar