Razstava v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu z naslovom Avstrijsko abstraktno slikarstvo je del razstave Malerei in Österreich 1945-1995, ki je bila na ogled v Künstlerhausu na Dunaju letos spomladi. Osemdeset del dvaindvajsetih avtorjev je za tukajšnjo predstavitev izbrala kustosinja zbirke Essl Gabriele Bösch.
Markus Prachensky, Arnulf Rainer, Wolfgang Hollegha in Josef Mikl so se v petdesetih letih zbirali v galeriji Nächst St. Stephan, ki je odigrala pomembno vlogo pri razvoju avstrijske moderne umetnosti. Ti štirji slikarji veljajo za pionirje avstrijske abstraktne umetnosti, še posebej Arnulf Rainer, katerega slika Črna preslikava (Schwarze Übermalung) iz leta 1957 poudarja njegovo osrednjo vlogo.
Hans Bischoffshausen, Korošec, je iskal vzore pri klasičnih modernistih. Njegove monohrome melanholične slike s samorefleksivnimi naslovi, kot je Jaz - pod vtisom svojega zavoženega življenja (Ich unter dem Eindruck meines verpfuschten Lebens) dajejo za neprosojno črno, temno modro ali belo plastjo barve slutiti neke vrste portrete.
Mimo slik Hansa Staudacherja, Oswalda Oberhuberja in Marthe Jungwirth se seznanimo z osrednjim poglavjem avstrijske povojne umetnosti - Dunajskim akcionizmom (Wiener Aktionismus). Dunajski akcionizem je pustil globoke sledove tako v avstrijski, kot tudi v zahodni umetnosti. Günter Brus, Alfons Schilling in Otto Mühl se predstavljajo s slikami iz šestdesetih let. V teh letih so se sicer preizkušali s performansi in akcijami, kot stranski produkt ali dokumentacijski material pa so nastajale tudi slike in risbe.
Hermann Nitsch, danes zvezda avstrijske in evropske umetniške scene, se predstavlja s štirimi slikami, od katerih sta dve večji iz leta 1983 (format 2x3m), dve pa manjši: ena iz leta 1960; druga, naslikana s krvjo pa prav tako iz leta 1983. V naslovu vseh je opisan ustvarjalni proces - Polita slika (Schüttbild).
Günter Brus je s performansi v šestdesetih letih dvignil največ prahu. Tu se predstavlja s petimi risbami na večjih formatih, pri katerih ne gre zanemariti vpliva Arnulfa Rainerja. Razstava je koncipirana tako, da je vidna povratna soodvisnost med avtorji. Slika Otta Mühla Wienerwald iz leta 1963 je narejena iz neslikarskih materialov - odpadkov.
Dunajski akcionizem je bil v svojih začetkih močno družbeno kritičen prav do okolja, katerega del avtorji danes so in ne samo to, postal je njegov kulturni predstavnik, kar je ironija usode avantgardnih gibanj v 20. stoletju.
Hubert Scheibl, Herbert Brandl in Erwin Bohatsch so predstavniki tako imenovanih "novih divjakov" (Neue Wilde). Erwin Bohatsch se predstavlja z dvema slikama, na katerih se akvarelno prosojne barve zlivajo druga v drugo. Navidez neorganizirane barvne ploskve so prekrile celo sliko. Sliki Tetuan I in Tetuan III Huberta Scheibla sta novejšega datuma. Obe se bohotita s preobiljem barv, divjih barv. Na sliki Tetuan III se fluorescentno zelen travnik, napet čez zaobljen hrib, kopa v nočni svetlobi z neba padajočih angelov. Herbert Brandl se predstavlja s šestnajstdelno serijo z naslovom Drevesa (Bäume). Slike je prekrila siva, črna ali bela barva, za to neprosojno meglo pa ne opazimo ne dreves, ne česa podobnega.
Posebno pozornost poleg Hannesa Mleneka zasluži Otto Zitko. Njegovi sliki Brez naslova iz leta 1989 sta narejeni s posebno tehniko: steklo je počrnjeno s sajami. Spraskana umazanija, neprodušno zaprta pod močan železen okvir diha težak, s sajami napolnjen metalurški zrak.
Slike Ernsta Caramelleja in Gerwalda Rockenschauba imajo skupno izhodišče v geometrijski abstrakciji Markusa Prachenskega. Ernst Caramelle uporablja pri ustvarjanju svetlobo in sicer tako, da določene dele nosilca slike prekriva, druge pa osvetljuje. Tako dobi subtilne prehode iz svetlega v temno, ki so blizu učinku jedkadnice. Slike obeh so strogo racionalne, črte in pasovi stojijo na vnaprej določenih mestih, brez najmanjše možnosti, da bi kdaj ubežali vnaprej začrtanim mejam.
 

Na koncu razstave stoji jedkanica Ikona - Triptih I Birgit Sauer iz leta 1995. Triptih (trikrat po 2x1m) je svojevrsten mejnik tako razstave kot, po mojem mnenju, razvoja sodobnega avstrijskega slikarstva. Je napoved novega kot ga začrtuje dejavnost te zbirke in nenazadnje tudi ta razstava. Birgit Sauer je dobitnica nagrade Sanzanobi na XXI. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani leta 1995.
Pred obiskovalca razstave se razgrne kratek in jedrnat pregled avstrijske povojne abstraktne umetnosti, tako da dobi zadosten vpogled v ta segment avstrijskega kulturnega življenja. Na koncu ostane grenak priokus le zaradi manjka podobnega nastopa slovenske umetnosti v Avstriji, kot tudi drugje, kar bi še spodbudilo kulturno izmenjavo med narodi, ki zdaj na žalost poteka le v eni smeri.

Jernej Kožar