štiri sobe

I.DEJANJE

1. soba: Pes in Jane
2. soba: Terezija (gola v mlaki krvi) in Vera
3. soba: Kafka in Vladimir Harkonen
4. soba: dr.Bloom in Kiefer

Pred nami (na odru) vidimo štiri ločene prostore, sobe. Sobe so ločene s kulisami, proti nam odprte. V vsaki od njih sta po dva protagonista: v prvi sobi Pes in Jane, v drugi Terezija (gola v mlaki krvi) in Vera, v tretji Kafka in Vladimir Harkonen in v četrti dr.Bloom in Kiefer.
Glede na dogajanje se osvetli posamezna soba, ostale tonejo v temi. Lahko pa tudi sobe komunicirajo med sabo in protagonisti iz različnih sob.

*
3. soba: Kafka in Vladimir Harkonen

Kafka:
"Ljubezen je kot večen cvet. Cveti in cveti in nikoli ne ugasne.
S sklonjeno glavo hiti po ulicah Pes, Pes raziskovalec."

*
1. soba: Pes in Jane

Pes:
"Tiho in potuhnjeno pogledujem po mimoidočih: znanec, znanka? Komaj slišno se premikam okrog vogalov hiš, dvignem nogo pred vrati, za vrati. Ko slišim prhanje se poberem, kolikor hitro morem. Nihče me ne vidi, sem pritlehen in se vsakogar bojim, kot se tudi mene vsaka boji. Ko stopim na prste sem velik kot medved, ko sem pritlehen sem neviden. Moje plazenje je neslišno, za sosede nemoteče. Nekoč sem bil poročen. Imel sem ženo in otroke. Bili smo na morju. Šli smo se kopat. Zdaj sem Pes, Pes raziskovalec. Najdem vse, in ne delam za denar. Ne delam, ne živim, ker ne jem in ne fukam.
Sem Pes, Pes raziskovalec. Vohljam okoli vogalov prosto stoječih hiš in prosto padajočih oken. Sosedov ne vidim, čeprav sem takrat davno spal pri eni. Z roko sem ji šel za hlače in za moderc, bila je mokra in sva fukala. Dolgo sva fukala, njeni svetli lasje so se mi lepli na kožo. Od takrat nič več. Od takrat nič več sem si rekel."

Jane:
(psu) "Zakaj nič ne rečeš? Ne želiš govoriti, ... o tem?"
(gledalcem) "Vem, da ni govoril, nič ni govoril. Ko ga je kdo ogovoril se je potegnil vase in komaj izdavil besedico ali dve. Komaj kdaj in skoraj nikoli."

Pes:
"Danes vohljam naokoli. Pod težko jesensko meglo, pri slabi luči v vlagi. Dlako imam vedno mokro, to me krepi,
pravi.
Pes, Pes raziskovalec.
Ob siju lune, ki proseva skozi mehko meglo, rumeno medlo, me srečujejo tisti redki sprehajalci. Moje oči so 30 cm od tal, tam ni nikogar, niti psov ne, niti psic, niti podgan. Na tej višini sem sam. Nihče me ne gleda, nihče me ne pogleda v oči, ker ne vidi oči, ker nima oči.  Beločnica je črna, zrklo je črno. Komaj da vidim. Vidim. Ali vidim? "

*
2. soba: Terezija (gola v mlaki krvi) in Vera

Terezija: (se z Vero pelje z avtomobilom)
"Kadar ne spi, hiti po ulicah ljubljanskih. Sprehajalcem zre v rit in prdce požira. Nič ne fuka, nič ne fuka. Hiti z očmi 30 cm od tal. Ne diha ali komaj slišno diha, kadar gre mimo. Ustavi se na vogalu in stoji. Opreza za ljudmi. Ko jih zagleda zbeži. In se spet ustavi na vogalu ter jim gleda v oči. A oni se ga bojijo. Ko se obrnejo jih včasih napade. Jim skoči za vrat (zavrat, prevrat) in se prisesa na vrat, še posebej, če je ljubek vrat. Spije kri in jo nekaj poje, ostalo izpljune. Tako okrepčan se potem nasmeji, se smeji na ves glas in ne more verjeti, da je res. Žrtve se ne upirajo, komaj kaj čutijo. A na koncu umrejo. Občutek krivde ga ne teži, ker ga ne pozna. Vrsta hrani vrsto. "

Vera:
"Vrsta hrani vrsto. Točno opoldne, kadar se zbudi in vstane, si skuha kosilo in odide na ulico. Podnevi se zadržuje v gozdu, v mestu, v kleteh. Prijateljev nima, znancev nima. Pes, Pes raziskovalec. Nekoč je bil poročen. Imel je ženo in otroke. Šli so na morje in so se kopali. Potem je bil z neko svetlolasko. Fukala sta strastno. Lasje, njeni dolgi lasje, so se ji lepli na telo. Telo se je priželo na telo. Toplota telesa se je je oprijemala. Ona je jokala, a ga ni nikoli več videla. Kje neki živi? Ali živi? Ob mraku stopi na ulico. Črna dlaka se sveti v soju uličnih svetilk. Dolga razmršena dlaka ga dela nevidnega, ali vidnega in strah zbujajočega. Z očmi čevelj od tal, kjer ni drugih oči, teka po ulicah. Hitro se premika, a nikoli ne galopira. Eno od štirih nog ima vedno pri tleh in nikoli ga ne zmotijo kriki deklic, ki prihajajo proti njemu. "

Terezija:
"Stisne se k steni, kajne in komaj kdaj ga kdo opazi. Kadar ga, je vse odvisno od vremena. Če je sončno, takrat je žejen in vrat se zasveti v njegovih očeh. V trenutku skok, preskoči tudi do deset metrov in se z zobmi zarije v mehko meso. Prenekatera žrtev občuti svoje zadnje trenutke kot ekstazo."

Vera:
"Ekstazo praviš. Pa veš ti kaj je ekstaza. Ex statere. V ekstazo padli vidci. Ljudje, ki so imeli vizije. Norci, ki so si dali verjeti. Ki so hoteli biti verjetni. Ali jim ti verjameš, Terezija. "

Terezija:
"Nikoli nisem rekla, da pri tleh ni dovolj svetlobe. Je, samo nekaj je je. V kleti tudi in na podstrešju.
Pridi bliže, da ti nekaj zašepetam na uho. Toliko duhov je tukaj okoli naju in vse zanima, kaj se pogovarjava. "

*
3. soba: Kafka in Vladimir Harkonen

Kafka:
"Saj se pogovarjava? "

Vladimir Harkonen:
"Ostavi to, molim. "

Kafka:
"Če ne želiš govoriti o tem, tudi prav. Jaz zdaj grem. "

Vladimir Harkonen
"Si slišal, da je Kiefer postal vodja izmene? "

Kafka:
"Als vorbesitzer der Rechte oder nur durch einen Zufall? "

Vladimir Harkonen:
"Da ist zu viel drinen als nur ein Zufall! "

Kafka:
"Selbstverständlich. Aber das wissen wir nicht, oder? "

Vladimir Harkonen:
"Ha??!!"

Kafka:
"Mehr oder weniger. "

Vladimir Harkonen:
"Nisam znao, da govoriš njemački. "

Kafka:
"Sehr gut, sehr gut. Änlich wie er. Ich habe ein bischen vernachlässig die Ganze. "

Vladimir Harkonen:
"Schon in Ordnung. Aber, wirklich, wir müssen darüber reden."

Kafka:
"Komm Schatz wir gehen jetzt - gemeinsam.

Vladimir Harkonen
"Ali molim te, vani pričaj slovenački, inače če ljudi misliti... "

*
2. soba: Terezija (gola v mlaki krvi) in Vera

Terezija:
"Pri tleh je vedno dovolj svetlobe, pravi. Le zrak je bolj umazan. Tudi on je umazan. Dlaka je zlepljena in močno smrdi. Smrdi kot prdci mimoidočih, ki jih požira z odprtimi usti."
 

*
4. soba: dr.Bloom in Kiefer

Bloom: (gledalcem)
"Psu raziskovalcu se je življenje dodobra zapletlo, ko je spoznal prijetno dekle iz predmestja z imenom Jane. Z njo ga je vezalo več kot le posteljna veza. Z njo si je obetal več. Takoj, ko sta se spoznala je bil rešen vseh depresij in nočni sprehodi po ulicah ljubljanskih so postali bolj redki.
Sedela sta v temnem kotu v enem izmed lokalov odprtih pozno v noč. V njem po polnoči sedijo ljubitelji filma, potem ko so si ob desetih ogledali zadnjo predstavo. A tudi ti so redki. Gost cigaretni dim se je valil izza šanka. Natakarica, dekle v poznih dvajsetih, naveličana življenja na drugi strani točilnega pulta, je nemo zrla predse. Le s težavo se je premagovala, da ni gostu pred seboj izpovedala življenjsko zgodbo. Bolelo jo je, ker ni nikoli postala manekenka, ali vsaj fotomodel, da ni nikoli odšla v tujino od koder bi se vrnila s kupom revij, s svojo sliko na naslovnicah. Pustila ju je pri miru. "

*
3. soba: Kafka in Vladimir Harkonen
 

Kafka:
"Pridi sem, da te primem za roko."

*
2. soba: Terezija (gola v mlaki krvi) in Vera

Terezija:
"Vem, da je Jane psica, stara dobra tri leta. Mešanka. S pristriženimi ušesi deluje kar strogo. Njen pogled bega sem in tja po prostoru, tako da ga Pes, Pes raziskovalec le težko lovi. Ko ga ujame, reče: Mene tekel uphansin. "

Vera:
"Poslušaj, psica, tako dobro se imam s teboj. Tako dobro rit imaš. Poslušaj, kaj ne bi mogoče hotela kaj več vedeti o meni."

Terezija:
"Ni potrebno. Vem kaj si. Sicer pa, verjetno bom le razočarana. A vendar, če želiš.......".

*
3. soba: Kafka in Vladimir Harkonen

Kafka:
"Ves dan sva preležala v postelji. Noro sva se ljubila. Rjuh nisva menjavala. Tudi tuširala se nisva. On ni hotel. Rekel je, da je prav da dišiva po spermi, kajti to pri psih zbuja občudovanje. Je rekel še, da bova šla v kino. A nisva. Naredil se je kot da je pozabil. Ni imel denarja ali ni ga hotel zapravljati zame. Ni vedel ali naj ga ali naj ga ne. Ni točno vedel. Ni vedel, če ga bo še imel rad, ko mu bo med filmsko predstavo zadišala njena rit in jo bo hotel naskočiti kar tam. "

Vladimir Harkonen:
"Ampak povej, kako je zares bilo. Ich meine, bist du noch glaubwurdig. "

Kafka:
"OK. Sedela sva pri mizi in nad glavama nama je svetila umazana svetilka. Ko naenkrat pride k nama natakar in se začne s psom nekaj pogovarjati. Ta večer sem že dovolj popil, tako, da mi ni bilo več do popivanja. Rad bi šel domov. Med tem je moški pri sosednji mizi vedno bolj rdel, zardeval in pihal kot kakšen bik. In povem ti, da ni bilo 5 minut, ko je potegnil pištolo. Ja in ustrelil, kanst du dich das vorstellen. Wustest du das, ich meine es ist sehr wichtig. Aber die Leute haben das alles verschluken und ungewönliche weise alles geglaubt. Das ist sehr wichtig. "

*
4. soba: dr.Bloom in Kiefer

Bloom: (skozi steno v tretjo sobo)
"Ostali gosti tudi niso kaj dosti govorili, če že, so bili to dolgi samogovori o politiki ali podmornicah. "

*
1. soba: Pes in Jane

Pes:
"Pojdiva od tod!"

Jane:
"Malo bi še ostala."

Pes:
"Greva!"

Jane:
"Ostaniva!"

Pes:
"Žejen sem.
Grem.
Če želiš lahko ostaneš!"

Jane:
"Ostala bom! "

Pes:
"Grem!"

*
4. soba: dr.Bloom in Kiefer

Bloom (gleda proti prvi sobi in govori v steno):
"Pes se je odpravil. Glavo je potegnil globoko vase, kot bi jo hotel skriti za ovratnik. Črna postava je stopila pred osvetljen vhod lokala in se skoraj zaletela v Psa, ko se je ta ravno hotel pognati v senco noči.
Mrko sta se gledala. (Kdo bo prvi umaknil pogled?)
Pes je izginil med grmovjem. Drugi je vstopil in prisedel k Jane.
Pes je zdrsnil čez zid mimo stare železne ograje, preskočil podrto drevo in se znašel na vrtu enonadstropne enodružinske hiše. Na vrtu je stala jablana in v kotu je bil nasad solate. Splazil se je do hiše in se naslonil na zid. Pogledal si je v tace in opazil, da krvavi."

*
1. soba: Pes in Jane

Pes:
"Prekleto" (se je polizal in se počasi dvignil)

*
2. soba: Terezija (gola v mlaki krvi) in Vera in Pes

(Terezija -  gleda televizijo. Potuhnil se je, ko je dekle stopilo k oknu, da bi zagrnilo zavese. Plani skozi šipo. Prizor dekle močno prestraši. Pes se ji prisesa na vrat in v trenutku ali dveh dekle kriči od naslade. Ko opravi svoje stopi od nje. Ne ozre se. Pazi se, da ne stopi v mlako krvi, ki je oblila truplo.)

(Pes: Dovolj ima. Stopi v kuhinjo in si iz hladilnika postreže s pivom. Zdrkne v naslonjač in globoko rigne. Na programu je okrogla miza. Prestavil je, še enkrat in še enkrat. Najde igrani film ter se udobno namesti.
Plane pokonci. Koraki. Spal je.)

Pes:
"Kje sem?"
(Utrujenost se ga je lotevala. Glasovi in koraki. Vse bliže in bliže. Vrata se odpro in nekdo stopi v sobo. V polmraku vidi le postavo. Sključena k tlom se približuje k naslonjaču. Zbere vse moči in se v enem skoku požene skozi okno.)

Vera:
(Terezija leži na tleh v mlaki krvi. Vera govori. Pes to zares počne: teka naokrog, pije vodo in urinira.)
"Teče na vso moč. Preskakuje ovire in se po 30 minutah norega divjanja ustavi ob nekem potoku. Jezik mu visi iz ust. Globoko diha, vidi sebe v vodi ter se zgrudi na hrbet. Čez nekaj časa se dvigne in namoči gobec v potok. Mrzla voda ga osveži. V trebuhu se mu je naredila kepa strnjene krvi. Loka vodo kot žival. Za trenutek se ustavi in urinira ob bližnjem drevesu. Potem nadaljuje in pije in pije tako dolgo, da ga ne začne boleti jezik."

*
4. soba: dr.Bloom in Kiefer

Bloom:
"Moja naloga je na Zemlji ustanoviti kraljestvo, iztrebiti nepredvidljive in šele nato vzpostaviti stik z matično ladjo. Ladja visi nevidna nad Zemljinim nebesnim svodom. (Bloom jo je natančno poznal.)
Jaz  odločam sam. "

Kiefer:
"Pozno ponoči sem se znašel v parku. Zelene rastline so se bohotile na vsakem koraku. Z matične ladje tega nisem bil vajen. Tam je sama plastika in imitacija lesa. Usedel se bom. "

*
1. soba: Pes in Jane

Pes:
"Pod nogami čutim mokroto.
(Pes se pretegne, vstane in se strese.)
Ves omotičen se komaj držim na nogah. Vem, da nima smisla bežati. "

Jane:
"... in nisi se zmotil, kajti dr.Bloom ni od tukaj. "

*
II. DEJANJE

Pred štiri sobe, ki jih gledamo frontalno postavimo sedaj še bife z bencinske črpalke, ki je privezan na dvigalo in da ta po potrebi dviga in spušča. Ko je dvignjen lebdi nad prizoriščem kakšne 4 metre od tal.

*
Bencinska postaja nekje na avtocesti med Benetkami in Padovo - spredaj
2. soba: Terezija (gola v mlaki krvi) in Vera - zadaj

(V ozadju po avtocesti hrumijo avtomobili in tovornjaki. Nočni mir se meša s hrupom in ustvarja pisano kuliso.)
(Bloom stopi v sobo 2. Terezija leži gola v mlaki krvi in je medlo osvetljena.
Kiefer ostane sam v sobi 4. Soba 3 je v temi, kot tudi ostal dve.
Bloom je prijel Psa pod roko in mu pomagal na klop.)

Bloom:
"Kje bi našel Kafko? "

Pes:
"Kafko??!! "

Bloom:
"Da,  Kafko. Verjamem, da si že slišal zanj. "

(Sedaj se je Pes spomnil. Kafko je poznal.)

Pes:
"Ja, vem, kje je. "

Bloom:
"Greva! "

Pes:
"Hej, hej....! "

(Bloom ga je mrko pogledal.)

Pes: (je vztrajal)
 "Greva??? Midva??? "

(Bloom ga je stisnil za ovratnico in ni več spregovoril. Psa je dobro znan prijem uravnotežil. Vedel je kdo je gospodar.)

Vera:
"Bloom in Pes bosta sedla v Bloomov bmw. Rdeče barve. Motor bo zahrumel, ko bo Bloom pritisnil pedal do dna. Kolesa se bodo zavrtela v prazno. Pesove misli se bodo zavrtele v prazno. Odprta vrata vesoljske ladje se bodo zavrtela v prazno. Bloom bo privil gumb na ojačevalcu. "

*
4. soba: Kiefer

(Kiefer gleda na ekranu kako Bloom vozi mimo vseh pravil. Po levi strani, brez luči, 250 km na uro. Pes uživa.)

*
na zaslonu: Bloom in Pes v avtomobilu

Pes:
"Povej, kako je na ladji. "

Bloom:
"Ah, dolgčas. "

Pes:
"Imate kaj žensk seboj. "

Bloom:
"Ne, vsaj v takem smislu ne. Mi se ne parimo med seboj. "

Pes:
"Kako to? "

Bloom:
"Ne vem, smo druga vrsta, daleč pred vsemi, kar jih je na Zemlji. Čisto osiveli smo, mogoče smo postali impotentni?"

Pes:
"Res! Zakaj ste torej prišli na Zemljo? "

Bloom:
"Preveč sprašuješ, Pes! "

*
4. soba: Kiefer

Kiefer:
"Pes je govoril še nekaj o svoji včerajšnji dogodivščini, a Blooma to ni kdove kaj zanimalo. Komaj da se je za Psa zmenil. Bil je napet. (Da bi imel skrivno nalogo? – Ne verjamem.) Pes je ves čas verjel, da je Bloom na dopustu. Potem se je spomnil,da vesoljci verjetno nimajo dopusta, ker ne delajo. Zato tudi turisti ne morejo biti. In če niso turisti, ali imajo naravne znamenitosti?"

*
na zaslonu: Bloom in Pes v avtomobilu

Pes:
"Ali imate naravne znamenitosti?" (je Pes pretrgal dolge minute molka)

Bloom:
"Imamo, a ne v takšnem smislu, kot tu."

Pes:
"Povej mi torej nekaj o njih."

Bloom:
"Prav. Naša največja znamenitost je na primer Mogulov stolp, to je do 300 km visok kvader iz betona s stranicami po 100 m. Na dnu je v notranjosti soba dosegljiva le po ozkem hodniku. Dostop do nje imajo le redki. V tej sobi, pravijo, je skrivnost vseh skrivnosti. Formula vesolja. Pravo bistvo resničnosti. Resničnost resničnosti. V tej sobi vladajo vsi fizikalni zakoni vseh vesolj. Vse dimenzije vseh vesolj. Vidiš vsa kvantna stanja, vse velike poke in vsa velika skrčenja, ki so kdaj bila. Bil sem tam. "

(Pes ga postrani nejeverno gleda.)
 
Pes:
"Desno!"
(Bloom je zavil desno in ustavil.)

Bloom:
"Ven!"

(Pes je izstopil. Bloom je zaprl vrata za njim in silovito speljal. Pes je gledal za dimom iz izpušne cevi, kako se je vrtinčil nad cesto in izginil v krošnjah dreves. Potem se je naslonil na drevo in gledal predse. Ni trajalo dolgo ko se ga je polastila velika strast. Zaželel si je pobega. Sklonil se je. Razbremenil mišice na telesu in se takoj zatem napel po vsem telesu, tako da so mu na hrbtu zrasli hribi mišic. Pognal se je za avtomobilom.)

*
3. soba: Kafka in Vladimir Harkonen

(Kafka in Vladimir Harkonen sedita v naslonjačih, medtem ko Pes ovohava okrog, kot bi bil pred hišo, onadva pa znotraj, v resnici so vsi v enem prostoru.)
(Tri ulice od tam ga je odkril parkiranega pred enodružinsko hišo. Ovohaval je okrog in okrog, da bi se prepričal, da je res pravi, čeprav ni bilo zato pravega vzroka. Dvignil je nogo ob sprednjem levem kolesu. Zaznamovano kolo se nikoli več ne bo moglo peljati mimo njega, ne da bi on vedel da se je peljalo mimo.)

*
4. soba: dr.Bloom in Kiefer na strehi 4. sobe

(Zagledal je Blooma, ki si je s previdnimi koraki ogledoval satelitsko anteno na strehi hiše. Skočil je na garažo in bil v treh, štirih neslišnih skokih pri njemu. Bloom je imel nasebi dolg rjav dežni plašč in klobuk. Ko se je sklonil, da bi si pobliže ogledal napeljavo se je plašč razprl in za pasom je zasijala naprava za razčlovečenje.
Bloom se ni zmenil zanj.)

Pes: (zašepeta)
"Kaj je to?" (s prstom pokaže napravo za razčlovečenje)

Bloom: (ne da bi ga pogledal)
"Naprava za razčlovečenje."

*
Bencinska postaja nekje na avtocesti med Benetkami in Padovo

(Jane je medtem poravnala račun in vstala od mize. Ko je hotela oditi jo je visoka postava porinila nazaj na stol. Znašla sta se na bencinski postaji nekje na avtocesti med Benetkami in Padovo.)
Jane je pretrgala molk in odprla usta. Kafka jo je gledal v oči. Jane ni spregovorila. Skupaj sta ostala in odšla proti izhodu. Nekje na sredi poti je Kafka izza hlač potegnil nekaj, kar se ji je zdelo podobno revolverju, le da je bilo bolj okrogle oblike. Brez besed je nastavil gumb na napravi na rdeče in jo nameril proti natakarici. Ta je prebledela in spustila iz rok krožnik s šunko in jajci.)

Jane:
"Zunaj se je svitalo. Na pumpo je ravnokar pripeljal 30 tonski vlačilec. Počasi kot tanker se je ustavil in spuščal glasove podobne tistim, ko iz železa nastaja tekočina. Iz kabine se je spustil Vladimir Harkonen v jeansu, z brado, srednjih let. Odpravil se je proti počivališču. Ko se je dotaknil kljuke na vratih je skozi steklo na vratih pogledal v notranjost in onemel. "

(Kafka je z napravo za razčlovečenje držal v šahu vso gostilno. Jane zraven njega ni izgubljala časa in je pridno praznila blagajno. Denar si je tlačila v hlače in za bluzo, pod katero ni imela ničesar. Bradavice na prsih so ji nabreknile, ko se jih je dotaknila z bankovci. Kafka je stal pri miru in le z očmi sledil dogodkom okoli sebe. Prestrašeni gostje so popadali pod mize in se tresli za lastna življenja. Televizor v kotu prostora je bil edini, ki si je upal govoriti. Na vrsti so bila poročila.)

*
na zaslonu

Vera: (Brezoseben ženski glas poroča)
"V Ljubljani je danes neznanec prinesel na policijsko postajo nenavadno napravo. Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva za obrambo je bila naprava ukradena iz njihovih prostorov včeraj pozno popoldne. Policisti opozarjajo državljane republike Slovenije naj bodo previdni, kajti osumljenec je še na prostosti. Uspel se je izmuzniti vsem cestnim zaporam in je napoti v Italijo. Za kakršnokoli informacijo v zvezi z osumljencem je ponujena nagrada v višini 100000 slovenskih tolarjev."

*
4. soba: dr.Bloom in Kiefer
(bife z bencinske črpalke dvigalo dvigne – lebdi v zraku kakšne 4 metre od tal)

(Bloom se je vrnil v svojo sobo, kjer sedi v naslonajču, Kiefer na tleh pri njem. Bloom se igra z dečkovimi lasmi. Gledata tv.
Bloom je s kotičkom očesa opazil, da je vse v lokalu (Bencinska postaja nekje na avtocesti med Benetkami in Padovo – sosednja soba) močno zanimalo kaj govorijo po televiziji. Na napravi je gumb nastavil na TV in nameril aparat. Tanek žarek je povzročil, da je televizijo razneslo z močnim pokom in svetlobo, ki je oslepila tiste, ki niso bili dovolj previdni in si kupili zaščitnih očal za opazovanje sončnega mrka.

*
Bencinska postaja nekje na avtocesti med Benetkami in Padovo

(Jane to ni motilo. Stopala je od gosta do gosta in jim pridno praznila žepe. Vse skupaj ni trajalo več kot tri minute. Takrat je Kafka opazil Vladimirja Harkonena, ki je okamenel stal pri vratih. Kafka se je obrnil in z enim sunkom prestregel šoferjev pogled. V njem je bil le strah in spoštovanje. Kafka mu je z očmi pomignil naj se uleže na tla in da roke od sebe. Vladimir Harkonen je brez besed ubogal. Jane je opravila svoj del naloge. Približala se je Kafki tako, da  sta skupaj stala v soju žarometov. Zunaj se je delal dan.)
 
Kafka:
"Puščam vas pri vaših bednih življenjih. Policiji povejte, da Blooma ni bilo tukaj in da ni razčlovečil nikogar. Ugasnil sem vam le televizijo, da ne boste še bolj neumni, kot ste."

(Odšla sta proti vratom. Takrat jo je Kafka zagledal (Vero). Sedela je sama, čisto pri okno. Bila je žalostna. Oči je imela rosne. Ves čas se ni premaknila. V obraz je bila lepa. Kafka jo je zgrabil za lase in potegnil izza mize. Ženska je zakričala in je kričala, ko jo je Kafka vlekel proti izhodu. )

Vera:
"Aaa, pusti me,...."

(Jane ju je čakala v avtomobilu. Citroën Xm letnik 92. Kafka je žensko porinil na zadnji sedež, sam pa se je usedel zraven Jane. Jane je ostro speljala. Avtomobil je kmalu presegel hitrost  200 km na uro.
Šele v avtomobilu se je Kafka sprostil. Napravo za razčlovečenje je odložil na armaturno ploščo pred sabo, kjer je bilo zato dovolj prostora in pogledal Jane. Ta ni trenila z očmi. Na zadnjem sedežu se je Vera zvijala od napora, da bi se izvila iz vezi, ki jih ji je nadel Kafka.)

*
2. soba: Terezija (gola v mlaki krvi) in Vera

(Gole Terezije, ki leži na tleh v mlaki krvi, kot da nihče ne opazi. Psu je malo nerodno, Bloom se dela, kot da ni nič.
Bloom odpre strešno okno in spleza v sobo. Pes mu sledi. V sobi, razen gole, a mrtve Terezije ni  nikogar. Bloom prižge televizor. Z napravo je nastavil televizor tako, da mu je ta prikazovla programe, kot jih je gledal Kafka (si misli). Čas je nastavil na zadnjih teden dni. Na ekranu so si sledila poročila izpred tedna dni, poročila o NLP. Obraz na ekranu je govoril o vojaških skrivnostih, o novih tehnologijah in o tem, kaj to prinaša človeštvu. Pes je stal za njim in globoko dihal.)
Terezija (ležeč v mlaki krvi govori, komentira sliko):
"Na televiziji so prikazovali beg kriminalcev pred policijo. Bil je igrani film. Sirene policijskega avtomobila so se pomešale z zvokom cvilečih gum. Oba sta zdrsnila v posebno stanje gledanja filma in nista slišala niti videla luči in sirene policijskih avtomobilov. Hiša je bila naenkrat obkoljena. Policaji v črnih kamuflažnih oblekah z zaščitnimi jopiči z napisom POLICIJA so se drenjali na vrtu. Ostrostrelci so vdrli v sosednjo hišo in iskali tarčo. Ukaz je bil izdan: streljaj. Pes je zavohal nevarnost. Zdrznil se je."
(Pes je vznemirjen. Bloom ne trene. Film teče naprej, zelo prozorno - kot da. Tudi, ko posebne policijske enote vdrejo v hišo ne trene. Pes cvili od razburjenja. Bloom nastavi napravo za razčlovečenje na rumeno polje ter jo nameri v strop in pritisne gumb. To vse, ne da bi umaknil pogled s televizije. Policaji ne reagirajo, kajti zadnje kar vidijo je močan svetlobni curek, ki jih je vse po vrsti spremeni v svinje.)

Bloom: (namigne psu)
"Greva!"

Terezija: (ležeč v mlaki krvi nadaljuje)
"Drenjala sta se med nič hudega slutečimi svinjami nadnaravne velikosti, ki pa jima niso storile nič hudega. Bloom je pustil še vrata odprta, tako, da so si lahko poiskale svojo pot na plano."

(V avtomobilu je Bloom razlaga psu kaj je naredil.)

Bloom:
"Z napravo za razčlovečenje sem jih spremenil v svinje. Seveda je to le navidezno stanje. Sami sebi se zde svinje in ljudem, ki jih vidijo so svinje. V resnici pa so le na nek način hipnotizirani. Čeprav oni tega ne morejo vedeti, kaj šele razumeti. Mora jim biti kar prijetno v tej svinjski koži, še posebej z mislijo, da gredo zjutraj pod nož."

Terezija:
"Psu so se pocedile sline. Ko je Bloom tako počasi križaril po ulicah je Pes skočil skozi odprto okno in stekel v noč. S sklonjeno glavo in potuhnjenim nosom je vohljal za ženskami. Če je katera imela menstruacijo, ga je to toliko bolj razburilo. V takih trenutkih je pozabil na vse pravne omejitve in napadel kar na ulici. Žrtev je kričala od strahu in krilila z rokami. Močno jo je držal, tako da so ji žile kar nabreknile. In ni potreboval veliko časa, da jih je z ostrimi zobmi predrl kožo na vratu in polokal kri. Kolikor jo je mogel, dobre tri litre, ostalo je pustil, da se je okoli telesa naredila krvava luža. Všeč mu je bila strjena kri, ko se je zjutraj vračal na kraj zločina. Včasih je nad žrtvijo še masturbiral ali pa jo mrtvo, kot je bila, posilil."

*
3. soba: Kafka in Vladimir Harkonen

(Kafka in Vladimir Harkonen sedita objeta na kavču. Jane stoji zraven. Gledajo proti publiki.)

Vladimir Harkonen:
"Jane in Kafka sta drvela proti jugu. Dan se je podaljšal in sonce se je povzpelo visoko na nebo. Žarki so jima prodirali globoko pod kožo, a ju niso motili, saj sta si nadela sončna očala.
Talko - Vero sta pospravila v prtljažnik, saj jo je vedno znova dražila z usmiljenimi prošnjami in boga boječim pogledom. Kafko je njena prisotnost močno vznemirjala. Ko jo je metal v prtljažnik jo je božal po prsih. Z napravo ji je šel po vsem telesu."

*
na zaslonu: Jane in Kafka v avtomobilu znamke Citroën Xm letnik 92

(Jane je vozila hitro. Pokrajina je bežala mimo avtomobila. Kot bi se imela rada. Jane je šlo na jok.)

Jane:
"Kaj boš s to napravo? "

Kafka:
"Ne vem še. "

Jane:
"Vrzi jo stran. Samo težave nam povzroča. Pojdiva na morje in pozabiva vse skupaj."

*
3. soba: Vladimir Harkonen
 

Vladimir Harkonen:
"Kafka jo je gledal globoko v oči. Temno rjavo zelene oči so se izgubljale v oceanu poželjenja. Okleval je. Še vedno v plašču je prijel napravo z obema rokama in si jo nalsonil na obraz, kot njo. Premišljeval je."

*
na zaslonu: Jane in Kafka v avtomobilu znamke Citroën Xm letnik 92

Kafka:
"Vse skupaj ni veliko vredno. Ljubezen, Pes. Življenje me je pustilo na cedilu. Sedaj, ko sem končno dobil pomembno vlogo se mi je začelo vse skupaj upirati. Takrat, ko sem še delal za tajno policijo mi niso dali ničesar. Po petih letih čakanja sem se naveličal gledati grabežljive sodelavce, ki so si z umazanim denarjem polnili žepe. Zaupal nisem nikomur. Tega so me naučili. Sedaj se mi maščuje. Lahko bi jo imel rad, mogoče celo ljubil, a ne morem. Mogoče, če odvržem napravo za razčlovečenje. Mogoče."

(Jane je zavila z avtoceste. Sledila je znaku za akvarij.)

Kafka:
"Kam greva?"

Jane:
" V akvarij."

*
na zaslonu: Jane in Kafka v avtomobilu znamke Citroën Xm letnik 92

Vladimir Harkonen:
"Z avtomobilom so pristali na prostornem parkirišču. Sonce je sijalo na vso moč. Talki - Veri - v prtljažniku je moralo biti zelo vroče. Pravzaprav ji je bilo že kar slabo od vročine. Kafka je odprl pokrov in pogledal kako je z njo. Obrnil jo je v prtljažniku, saj se sama ni mogla premikat, zvezana kot je bila. Nekaj je momljaja skozi povoj, ki ga je imela prek ust. Bila je vsa zaripla v obraz."

III. DEJANJE
Pred štiri sobe sedaj postavimo akvarij.
 

*
Akvarij

Architect PeterChermayeff:
"Stavba je postavljena okrog ogromnega rezervoarja za vodo s premerom 600 metrov, ki vsebuje 34 milijonov litrov vode. Na obeh stranicah je povezava do drugih dveh tankov, kar pomeni, da na določenih mestih gledamo skozi 2300 metrov vode. V akvariju živi 8765 živali 250 vrst. Ko prideš do akvarija v zgornji etaži vidiš pod seboj ogromen zaprt ocean, ko prideš od spodaj vidiš navzgor skozi 30 metrov vode. Občutek ko stojiš pred tem ogromnim akvarijem je podoben občutku pri potapljanju. Okoli akvarija je šestnajst sob v katerih lahko obiskovalci v miru sedijo in meditirajo.

(Skozi velika steklena vrata sta Kafka in Jane vstopila v stavbo akvarija. Obiskovalcev ni bilo prav dosti. Mimo blagajne se je videlo v notranjost. Velike steklene površine so v sebi zadrževale še večje količine vode. Kafka je prijel blagajničarko - Terezijo - za vrat in jo potegnil izza pulta, da je odfrčala po tleh. Izvlekel je napravo in jo nameril proti notranjosti.)

Kafka:
"To je ugrabitev. Nihče se naj ne premakne. Uležite se po tleh!"

(Jane je letala od enega do drugega obiskovalca med akvariji in jim grozila, mimogrede kradla iz žepov zlatnino in vse kar so imeli vrednega na sebi.  Bil pa je nek čuvaj - Vladimir Harkonen. Naredil se je heroja in neopazno izvlekel baretto, ki jo je imel za pasom. Skoraj bi ga doletela zla usoda iz Kafkine roke, če ga Jane ne bi z enim udarcem v obraz podrla po tleh. Ostali čuvaji so bili upokojeni policaji pri slabih močeh, tako da so ubogljivo počeli tisto, kar sta jim velevala Kafka in Jane.
Kafka je napletel verigo okoli kljuk dvojnih vrat in izobesil napis CHIUSO. Potem je odšel v notranjost in si je ogledoval velike in male ribe, ter druge prebivalce steklenih ohišij.)

Kafka
"Kako vas ni sram gledati uboge živali zaprte za temi steklenimi stenami, iztrgane domačega okolja, prepuščene vam na milost in nemilost. Kajti z vašim denarjem, miloščino, ki jo s težkim srcem puščate pri vhodu jim tile stiskači kupujejo hrano. In lahko si mislite kakšna hrana je to. SMRDLJIVE POKVARJENE RIBE, ki že nekaj dni čakajo na kupca v kakšni zanikrni ribarnici. Ribe jejo svojo lastno meso. Iz njih ste naredili kanibale.
Pozno kapitalistična družba globalnega blodnega spektakla denarja izrablja samo revolucionarno dejanje v svoje namene. Subverzijo spodbuja, kajti skoznjo se regenerira, zato se je potrebno stvari lotiti z določeno previdnostjo "

(Gumb na napravi je nastavil na rumeno in še preden bi mu Jane lahko karkoli rekla je pritisnil na sprožilec. Notranjost je zasvetila z zadušljivo svetlobo in ko je blesk izginil so se ribe znašle na tleh, kjer so prej ležali obiskovalci. Obiskovalci pa tam, kjer so bile prej ribe - v akvariju. Ribe so dihale na zraku in so se veselo slinile, ko so se nerodno premikale po tleh. Obiskovalci, prej tako polni začudenja, so z rdečimi očmi gledali skozi debele šipe na akvarijih in se premikali kot ribe. Vsake toliko časa pa so izplavali na površje, tam je bilo do zgornjega roba, stropa akvarija le kakšnih deset cm in lovili globoke vdihe zraka. Zavedajoč se, da jim bo tega zraka kmalu zmanjkalo so se otepali drug drugega, se tepli odrivali in grizli med seboj. Vseskozi pa so tudi panično krili z rokami ter drugimi deli telesa.)

Kafka:
"Tako, sedaj si pa lahko v miru pogledava čudesa, ki jih ponuja narava."

Vladimir Harkonen (s tal, kjer je obležal, ko ga je Jane podrla):
"Jane je zaprepadeno opazovala, kot da ne more verjeti lastnim očem. O sposobnostih naprave je sicer že dosti slišala, a do sedaj ni verjela, da je to res mogoče. Kafka je hodil med stekli in opazoval opazovalce v mokrih oblekah. Ribe na tleh, med katerih telesi je previdno stopal, so se drsale po gladkem podu in počasi začele žreti drugo drugo. Trimetrski morski Pes je podiral vse pod sabo in požiral živobarvne ribe kot za stavo. Druge ribe so le nemočno opazovale in čakale na svoj del plena. Morske zvezde, konji, krave in ostale nenavadne oblike življenja so se prerivale proti svetlobi."

Jane:
"Vse gomazi in smrdi do neba. Kot bi ribe začele na zraku razpadati.
(Kafki) Pojdiva!"

Vladimir Harkonen:
"Kafka je kot v transu hodil od akvarija do akvarija in se režal prestrašenim  premočenim obiskovalcem."

Jane:
"Pojdiva!(glasneje, Kafka jo je slišal in pogledal je proti njej)
 Razen če želiš tukaj počakati na policaje,"

Kafka:
"Misliš, da se kaj vidi ven?" (jo je vprašal, ko sta stopala proti vratom in pokazal proti akvariju.)

Jane:
"Mogoče, mislim da."

Kafka:
"Lep občutek, biti tako zaprt v miljonih litrih vode."

Jane:
"Mhm.…"

Kafka:
"...… in gledati skozi steklo ven. Varnega se počutiš, kot v maternici ali domači kadi. Tudi temperature vode je verjetno kar prijetna. Se greva kopat?"

Jane:
"Z veseljem, a ne tukaj".

(Kafka je odvil verigo na vratih in planil na zrak. Vroča svetloba ju je zbodla v oči. Na parkirišče so prihajali avtobusi in avtomobili. Veliko ljudi se je zbralo okrog njih. Sedla sta v avto. Kafka za volan. Ravno je hotel odpeljati, ko se je spomnil na talko Vero v prtljažniku. Ne da bi se zmenil za radovedne oči turistov jo je zvlekel iz prtljažnika in jo razvezal. Vera se je sklonila. Bila je vsa mokra od potu.)

Kafka:
"Ah, smrdiš",
(ji je rekel in jo potisnil na zadnji sedež. Talka - Vera se je vsa omotična skotalila na zadnji sedež in ni rekla ničesar. Jane si je spredaj prižigala cigareto.
Kafka se je naredil, kot da nekaj išče okoli avtomobila. A je le izvlekel napravo in jo nastavil na črno. Nameril je v akvarij in sprožil. Močno je zasvetilo in počilo. Trenutek zatem se je skozi vrata vlila voda kot slap. S seboj je nosila telesa rib in obiskovalcev. Razlila se je po asfaltu parkirišča in počasi odtekala. A vode je bilo ogromno. Z nezmanjšanim curkom je lila več minut. Na parkirišču je naredila 30 cm globoko jezero.
Kafka je skočil za volan in prižgal motor. Motor je zahrumel in pokadilo se je za avtomobilom.)

*
4. soba: Kiefer

Kiefer:
"Ostani zavezana svojim mislim, obljubi svobodo ječam svojega neprespanega jutra. Poglej naprej skozi debele zidove neprodušnih ječ mrtvega življenja. Prihrani ribam smrt, povozi bitja, ki so si nadela obličje ljudi. Prevrni vse kamne pred sabo, preskakuj podrta drevesa, mostove si postavi in pelji, pelji, Ljubica. Mrtvi ne bodo govorili. Govoril bo strah iz ust zaprtih za lastnimi zidovi svojih senc. Ne upaj na boljši jutri, kajti nikoli se ne povrneš znova. Tvoji dnevi so mimo. Tvoja jutra so kratka in sonce."

*
Akvarij

(Drvel je skozi plazove teles, bile so ribe, bili so ljudje, raznih barv in velikosti. Meso je ječalo pod gumami in voda je špricala na vse strani. Visoki zidovi vode in prehod je nastal v morju. Palestinci so se skrili. Izraelci pa izginili pod pogubnimi valovi. Veter je dvigal hlape in ni še bilo jutro, ko je nekje deževalo. Padale so ribe, krave, konji, levi, ljudje, različne oblike enega in istega stanja.)

Vladimir Harkonen:
"Cesta se je odprla pred njimi. Med hribi se je vila v daljavo. Vera - talka - na zadnjem sedežu je gledala skozi okno in lasje so ji vihranili v vetru. Kafka je vozil naslonjen na okno, z eno roko na kolenih in z drugo za Janeninimi hlačami."

*
4. soba: Kiefer

Kiefer:
"Zaprta pogleda v avtomobilskem ogledalu. Ničesar razen pokrajine. In hitrost pokrajine - narašča. Pogleda ujeta v ogledalu. Dva obraza. Človeške oblike. Oblike v naravi. Nikjer nikogar. Dolga peščena cesta. V daljavi se zareže v nederje gora."

*
Akvarij

Vladimir Harkonen:
"Psa je prebudil rezek vonj dizelskih izpušnih plinov. V hladnem jutru se je vlekel z meglo vzdolž ceste in se končno spojil z njo. Siva mrena nedeljske pokrajine se je spletala z modrino neba nekje zgoraj. Komaj bi verjel, da je še mogoče tako živeti. Dr. Blooma ni bilo na spregled, ko ga je zapustil je bil ta zatopljen v svoje poslanstvo in ničesar ni bilo, kar bi mu pomagalo premagati tesno razpoko med to in onostranstvom, kamor je Bloom prav gotovo sodil. Njegovi peščeno sivi lasje so bili umetni in maska, ki jo je nosil na obrazu ni bila nič drugega. Vesel je bil, ker ga že nekaj časa ni videl."

(Bloom se stiska ob debelem Vladimirju Harkonenu. Vonj po razpadlem mesu mu draži nosnice. Težko bi rekel, da ga je to posebej motilo, a vendar v človeški podobi se je naužil čudnih navad. Prav malo je manjkalo, da ga ni popadlo usmiljnje, usmiljenje do človeške vrste.)

*
IV DEJANJE

*
Stanje kot na začetku. Bife z bencinske črpalke je odstranjen, o akvariju ni več sledu. Pred seboj imamo zopet štiri sobe odprte proti nam. Protagonisti se sicer pogovarjajo med seboj, a so vsak v svoji sobi, po dva, kot na začetku.
1. soba: Pes in Jane
2. soba: Terezija (gola v mlaki krvi) in Vera
3. soba: Kafka in Vladimir Harkonen
4. soba: dr.Bloom in Kiefer

Kafka:
"Govoriti o niču je sicer mogoče, a je hkrati nesmiselno, kajti gre za dva znakovna sistema pri katerem enega projeciramo na drugega, pri tem pa ostanejo nekatera mesta nespremenjena, odprta - kot je to v primeru niča."

Bloom:
"Ich erzähle dir eine Eräzhlung. Gibt es Leute die es nicht gibt?"

Jane:
"Poznam eno."

Bloom:
"Nazadnje pa smo le dočakali prve kaplje dežja. Minilo je. Dva meseca smo bili brez vode. Komaj smo preživeli. Razvili smo poseben sistem za dovajanje energije izušenim celicam. Metabolizem smo spremenili. Prebavljali smo lastno vodo. Destilirali smo in degustirali. Bilo je hudo, a smo zdržali. Zdaj bo bolje.

Pes:
"Dežja ni bilo veliko. Samo nekaj kapelj. Zato pa je prišla zraven toplota. Toplota pomaga organizmu, da dočaka večjo starost. Komaj nekaj let stari smo umirali. Naše leto je daljše, a vendarle. Bilo je hudo. Otroci so umirali. Matere so se jokale. Geschlehtsverkehr ni izostajal. Bilo je vroče in nenadoma potem spet hudo mrzlo. Bilo je hudo mrzlo."

Jane:
"Različni dogodki so nas pustili pri življenju, Drugi spet ne. Ponotranjene misli in prebava lastnih izločenih sokov. Do vode. Vedno do vode. A potem samo Pesek, prah in skale, ki jih je izpral veter. Do golega jih je slekel, da je izstopila njihova struktura, stara in posušena koža. Z ostanki krvi in okončin, ki so ostale v večni opomin nekaterim. Predrznim."

Pes:
"Ni veliko kaj za povedat. Komaj še odpiram usta. Žejen sem. Ko bi dobil vsaj kapljico. A listov ni, ker ni dreves, da bi lovili kapljice. Komaj kje kakšna luknja, odprtina. Človek ima sedem odprtin.
Vas pa od nikoder. O Jane. Kje si. Kako te pogrešam. Pa tvoje noge in meso okoli mojega vratu. Pa toploto tvoje kože pod prsmi, ki se spustijo na telo. Gube, tople gube in vonj.
Končno so me pustili samega, roparji. Ujeli so moje prijatelje. Moral sem gledati, kako jih mučijo."

Bloom:
"Podrobnosti? "

Pes:
"Podrobnosti: odrezali so jim roko in jih pustili ležati v Pesku. Štrcelj so mu pritrdili na drugo roko in tako je živel še nekaj ur preden je izdihnil In podobne grozote. Nič posebnega. Naučil sem se kontrolirati bolečino. In gnus. To je bilo težje. Rekli so naj počistim. Pokopal sem jih v več kosih. Medtem so se smejali in me zbadali. Komaj, da sem se zmenil za njih. To je bil gnus in gnev in roka v roki. A sem zdržal. Zdaj sem ujet v lastne spomine in ne morem iz te hiše. "

Kafka:
"Kje? "

Pes:
"V hiši lastnih spominov."

Kiefer:
"…Mhm… "

Pes:
 "Ali sem to zares jaz. Čeprav se mi dozdeva, da v resnici bivam nekje drugje in da je to kar se mi zdaj dogaja v resnici le spomin. A kako priti iz tega do sebe, do pravega sebe. Ujetnik lastne domišljije sem. Ali pa njihove? Verjetno so skenirali moj genski kod in me vsadili v računalnik?

Kafka:
"Kaj si počel?"

Pes:
"Našel sem nove prijatelje. Spim z najlepšimi ženskami, a kje je moje telo. Sem to še sploh jaz. Poiskal bom izhod iz te godlje. Rad bi zopet enkrat zares jedel, spal, pil.
(Tiho igra glasba v ozadju.)
 Namenil sem se proti horizontu."

Bloom:
"Ali to sonce sploh kdaj zaide? "

Pes:
"Podplati me pečejo. Zares sem se izgubil. Previde imam. Podobe, slike. Fata morgana. Ne nisem še dihidriral, a bom moral. Moral bi že počasi. Če čas tukaj sploh kaj šteje. Dvomim, a mogoče pa vendarle. Dnevi so neskončno dolgi. Noči se ne spominjam. Odkar sem tukaj je dan. Svetloba me bo pokopala. In nenadne spremembe temperature."

Bloom:
"Navadiš se na konstantno temperaturo. "

Pes:
"Tukaj ni sprememb. Vedno enako naporno. Ali pa se ne spominjam več."

Kafka:
"Spremembe so hitre in redke. Ne zaznaš jih kot spremembe. Dejansko se jih ne spominjaš več, ko se enkrat zgodijo. Zdi se ti, da je tako že od vsega začetka."

Pes:
"Zamenjal bom okolje. Želim si ljudi. Njihovih obrazov in glasov. Včasih jih srečam, a ko se jih poskušam dotakniti se umaknejo. Smejijo se, ko izginejo. Rad bi se navezal na nekoga, Jane, kot sem se nate. Ali pa je za to še prezgodaj. Zamenjal bom okolje. Odšel bom."

Terezija (na tleh v mlaki krvi):
"Je rekel Pes, da jo je videl, ko je stopila iz stranišča."

Vera:
"Si videl tudi nabrekle bradavice na njenih prsih."

Pes:
"Misliš - malih prsih skrbno pospravljenih za kosi obleke. Industrijsko izdelane, masovna produkcija. In zunaj je deževalo zelo goste kaplje dežja. Močile so mi dlako, a do kože voda ni prišla. "

Kafka:
"Kdo je moj prijatelj? Je tu kdo moj prijatelj? "

Vera:
"Ne poznam nikogar v tem mestu. "

Terezija (na tleh v mlaki krvi):
"Poznaš - mene."

Pes:
"Grem gledat."

Kiefer:
"Kje je Bloom? "

Kafka:
"Kje je Jane?"

Pes:
"…ljubica pod košatimi drevesi…"

Kiefer:
"Temno rjavi listi se lepijo asfalta. Gume jih raztrgajo in zmaličijo do nerazpoznavnosti. Do izgube forme in identitete. Poetry. Gume se lepijo asfalta. Gumijasta obleka. Potapljači se sprehajajo po gozdovih. Povodni možje, ki se jih Pes ne boji, a vedno laja na njih, ko jih sreča. Kadar jih sreča in gre mimo. Kadar jih samo zavoha, da prihajajo. Prinašajo nesrečo. V črno gumo oblečeni. Srečal je enega. "

Bloom:
"Izgini, Pes!"

(Pes renči.)

Bloom:
"Poberi se, Pes!"

(Pes pokaže zobe in renči. Dlaka se mu sveti v soju pogleda povodnega moža.)

Bloom:
"Prav, pridi sem! Lezi! Sedi!"

Kiefer:
"Kje je Bloom?"

Pes (moker):
"Kdo nas je napadel? Kdo nas bo napadel?"

(Pes leži in se ne premakne. Nenavadna oblastniška gesta mu ne da, da bi se premaknil. Srbi ga vrat, tam, kjer ga drži Bloom povodni mož. Guma, ki jo ima na sebi smrdi po mazutu. Črni okruški se mu lepijo na podplate. Bloom ga drži. Trdno pri tleh. Leži, ne more se premakniti.)

Bloom:
"Lezi, Pes! Dihaj, Pes! "

*
3. soba: Kafka in Jane. Vladimirja ni. Jane kot, da je na obisku.

(Kafka se je odločil priti do denarja. Ustanovil je podjetje za prevoz oseb in premoženja. Jane je razložil načrt.)

Kafka:
"Kupil bom dva rabljena Mercedesa. Potrebujem pet miljonov.  Uspeh je zagotovljen. Najamem dva šoferja, mlada, neizkušena. Plačam jih po opravljenem delu. Malo, toliko da preživita."

Jane:
"Dveh vožnje željnih mladcev ne bo težko najti."

Kafka:
"Ne. Potrebujeta samo vozniški izpit B kategorije."

*
3. soba: Kafka. Jane izgine vstopajo po vrsti: Vladimir Harkonen, Vera, Pes.

(Kafka sedi v sobi - enaki kot prej. Namenil se je opraviti prve pogovore s kandidati za voznike. V lokalnem časopisu je objavil oglas, da išče voznike. Prijavilo se jih je prek dvajset.)

Kafka:
"Sedite! Vaše cenjeno ime?"

Vladimir Harkonen:
"Vladimir Harkonen! "

(Kafka je nekaj nakracal na list papirja. Zraven na mizi je ima še kup drugega papirja, kozarec vode in pepelnik.
Natakarica - Vera se približa. Pozibavanje bokov in prsi.)

Vera:
"Kaj lahko postrežem?"

Vladimir Harkonen:
"Zame kavo!"

(Kafka je vstane.)

Kafka:
"Takoj bom nazaj."

Pustil je Vladimirja, da je spil kavo in se vrnil.

"Hvala, to bi bilo vse. Sporočim vam, ali ste bili izbrani."

(Ostali intervjuji potekajo podobno. Kafka je preizkušal samo obnašanje in nagnjenost do alkohola. Izbral je Vladimirja in mlado Vero.)

(Pes je bil eden izmed kandidatov. S seboj je prinesel smrad ulice. Kafka se ni želel pogovarjati z njim, pa je Pes kar sam začel.)

*
Se vrnejo v svoje sobe in v nadaljevanju vsak iz svoje sobe kot v I. in IV. Drug z drugim a vendar nekako drug mimo drugega. Občutek ne varam. Vsak je sam, čeprav se pogovarjajo so tujci, bodo vedno. Tako si želijo.

Pes:
"Kiefer je popolnoma drugačen. Pripada drugi dobi, ima več nemškega nacionalizma v sebi. Njegove vojne slike mi ne povedo ničesar. Dolgočasne so. Zanimajo me druge reči, kot na primer barva. Serija Wagner ni moje dokončno delo, je samo ena izmed serij. Naredil sem serijo vodnih lilij, sex serijo, to je samo še ena. To je tako, kot pravi Rainer Fetting: zdaj slikam pse, ni važno kaj slikam, dokler slikam nove, sveže slike. In Wagner je samo način, kako to spraviti na dan. Seveda je Wagnerjevo delo zelo pomembno zame, ker sem Nemec, imam korenine in tako naprej. Mislim, da Amerikanec ne bi mogel naslikati serijo Wagner, ker je izven njegovega dosega."

Bloom:
"Dresura je zelo pomembna."
(Radio odmeva po prostoru: Girl she looks so pretty to me, like she always did, like the spanish city to me when we were killed...)

Pes: (zatuli)
"Komaj sem se ustavil!"
(Stopi iz avtomobila. Iz koles se je kadilo.)

Kafka:
"Dežuje v ogromnih količinah. Lahko bi tudi snežilo."

Pes:
"Tako je vreme, a razmere v glavi gospodarja narekujejo povsem drugačno politiko. "

Kafka:
"Bloom seveda ne potrebuje voznikov za taxi. Vsaj ne tako preizkušene. Voznike potrebuje za rop. Nekaj časa je že načrtoval ta podvig, ker je potreboval dokumente iz vojnega ministrstva. Plačanec v ministrstvu je poizvedel, kje so shranjeni načrti za vesoljsko plovilo. Bloom je potreboval te načrte, da bi lahko pravočasno opozoril svoje ljudstvo, kaj se pripravlja. Najlažji način, kako priti do teh dokumentov bi bilo seveda iti tja in prositi pristojne, da mu dovolijo vpogled v načrte. A Bloom ni želel zbujati pozornosti. Imel je navodila in ta so bila jasna: ne vzpostavljaj stikov z ljudmi. Epizoda z Jane in Psom mu je že dodobra prekrižala načrte."

*
V. DEJANJE
*
Rop ministrstva za obrambo. Pes in Bloom. Na zaslonu.

(Rop je bil organiziran do potankosti. Pes je čakal pred vhodom v stavbo in pošiljal nizkofrekvenčne signale Bloomu, ta je vodil vso operacijo. Ob določeni uri, 02.30 po lokalnem času, se je pred vhodom ustavil črn Mercedes 500 SEL.
Pes ima v levo oko vgrajeno kamero, ki beleži dogajanje in pošiljala signale, tako, da lahko Bloom vse nemoteno spremlja.
 Vratarju - Kiefer - je bilo pred tem na skrivaj onemogočeno vsako gibanje. Pes ga je zaklenil v njegovo vratarnico in mu na monitorje spustil prej posnete video trakove.
Vratar - Kiefer - mirno drema.)

Bloom:
"Brez žrtev, Pes!"

(Oborožena stražarja Pes onesposobi. Medtem, ko se enemu zagrize v obraz in mu pije kri iz nosa, drugega obide takšna groza, da za trenutek otrpne in onemi. Pes ima tako dovolj časa, da ga podre po tleh.
Bloom zadovoljno pokima.
Stopnice Pes preskoči v nekaj skokih in se ustavi v prvem nadstropju. Vrata vdre in se znajde v temnem prostoru. Infrardeči vid mu omogoči, da vidi tudi v temi.
Alarmne naprave je Bloom onemogočil s svojo telepatsko močjo.
Pes odpre omaro z načrti in začne fotokopirati na na mizi postavljenem fotokopirnem stroju.)

Bloom:
"Pohiti, Pes!"

(Pes se ne da motiti in še naprej brska po prostorih z načrti pod roko. Vse je lepo pospravil nazaj, kot je bilo. Ni pustil sledi. Ko zapre vrata se za trenutek ustavi in se zazre v prazno. Še enkrat vstopi in pogleda na pisalno mizo. Na mizi je malomarno odvržena fotografija Jane. Na njej je gola. Verjetno pod tušem. Saj so se kapljice vode lesketale na telesu. Nepremično zre v fotografijo, medtem, ko so trenutki minevali. Pogled s slike mu je utrgal šum korakov, ki je prihajal s hodnika.
Brez žrtev, mu je zabičal Bloom.)

Bloom:
"Brez žrtev, Pes!"

(A Pes je le Pes in kri mu je bila vedno všeč. Z enim, dobro namerjenim sunkom onesposobi čuvaja, ki si je zapečatil usodo s tem, ko je stopil iz vratarnice. Pes preskoči truplo in steče po stopnicah do avtomobila. Na ulici je mirno.
Črn Mercedes stoji na ulici s prižganim motorjem. Ravno ko  se vrata stavbe zaprejo za Psom Vladimir, ki sedi za volanom, pritisne na plin na vso moč in Mercedes odpleše po mokri cesti.
Pes ne more verjeti svojim očem. Skrbno spravi načrte in jo ucvre za bežečim avtomobilom. Za seboj zasliši sirene bližajočih se organov pregona.
Vladimir ga je pusti na cedilu. Samega v tujem mestu. V predelu mesta, ki ga ni poznal. Potem ko je pretekel nekaj kilometrov se je ustavil v temni ozki ulici.)

*
EPILOG
Jane in pes. Nekaj let kasneje. Skupaj v zakonski postelji. Se pogovarjata preden zaspita. Nočna luč gori na Janenini strani. Ostali iz teme svoje sobe.

Bloom (iz teme svoje sobe): "ššešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešešeššššššššššššššššššš"

Jane:
"Izsiljevanje."

Bloom (iz teme svoje sobe):
"Raziskovanje terena. Globin morskega dna, kjer presega pritisk na kvadratno inčo vsako dojemljivo vrednost. Mrtev si v 20 mikrosekundah. Ko te potegne proti dnu. Masa, tisoči ton, ki ne dihajo in ne potrebujejo človeškega usmiljenja. Vse kar jim gre je težnost. Nerodna reč tale ladja. 100.000 bruto registrskih ton. "

Kafka (iz teme svoje sobe):
"Na moč vsemogoča navlaka. Njene prsi na steni in v njegovi dlani. Komaj jih drži, ker drhte. Tako lepe so, da ga boli v dimljah. Ne želi se je dotikati, spremeniti njihove oblike, prazne in premikajoče se. Sprejemljive. Nesprejemljive. Poželenje. Strast. Deset zapovedi. "

Jane:
"Poskušaj se ubraniti hudiča. Postavi se na svoje noge in teci. Upri se skušnjavi. Naprava te skuša. Sam sebi želiš pogubo. Sladko pogubo in pogubljenje. "

Pes:
"Ljudje so slabi, dokler ne dokažejo nasprotno.
Poslušaj nasprotja v sebi.
Ne želi si nasprotji v sebi.
Pes je veliko pametnejši od Ljudi."

Bloom (iz teme svoje sobe):
"Proizvodnja antraxa, Vx in drugih pogubnih strupov. Uničenje enega kvadratnega kilometra s konvencionalnim orožjem stane 2000 dolarjev, z atomskim 800, s kemičnim 600 in z biološkim en dolar. Orožje malih ljudi.
Pes se je namenil raziskovati mehanizme ljudske rase. Kateri mehanizmi pogojujejo nastanek orožij, smrtonosnih orožij. 200 ton živčnega strupa VX zadostuje, da uničimo celotno človeško vrsto in še katero od ostalih zraven. Potem, ko so Iraku preprečili uvoz primatov iz Afrike, se je ta odločil za poskuse na ljudeh. Grozote koncentracijskih taborišč Nemčje in Japonske so vaša resničnost. "

Pes:
"Dihati, smejati se ne biti žalosten, veseliti se prihodnosti, upati, strmeti za boljšim, tako da ponujaš ogledalo družbi je pravi način. Mešanje raznih sistemov se zdi, da je dovoljeno umetnosti. Vendar se to dogaja neprestano na drugih področjih družbe. Ko ta način dela prevzame umetnost je rezultat vsot vedno umetniško delo, ki je lepo, kritično ali pa naivno. In potemtakem nikogar zares ne moti, ponuja le alternativo. Če bi hotelo biti več, kot le alternativa, bi prenehalo biti umetniško delo in bi zavzelo vlogo političnega dejstva, političnega dejavnika, ki bi si prizadevalo za oblastjo."

Jane:
"Navidezne vrline nas navadnih ljudi Psa obvezujejo, da jih premaga in da nam jih jim da vpogled. Kajti človek je zver. Zajec je plen. Mogoče je čas, da človek neha raziskovati, kako še stopnjevati svojo agresivnost. Mogoče je čas, da začne človek raziskovati, kako spodbuditi svojo miroljubnost."

Pes:
"To se sliši zelo lepo, vendar je resnica drugačna. Resnica je, da je ravno agresija in nagnjenje k destrukciji pripeljalo človeka tako daleč. Mogoče je celo, da na miroljuben način ni mogoče doseči te stopnje razvoja. Zajec je plen."

Bloom (iz teme svoje sobe):
"Japonska, dežela nešteto možnosti, tako drugačna in hkrati tako evropska. Zakaj so ostali Japonci dolga stoletja zaprti za ostali svet. Imeli so samuraje in ostale običaje, totalitarno državo, diktaturo. In vedeli so kaj naredijo osvajalci z domačini. Tudi sami so bili osvajalci."

(Janin bled obraz je zdrsnil skozi dlani Psa in se ustavil na ramenih. Z eno roko na njenih prsih in z drugo v ustih sta skupaj čakala na svečan trenutek. Objestno veselje, naslada in strast, so se prelivali skozi njuni telesi, ki sta se združili v eno, kot dva volka samotarja.)

Kafka (iz teme svoje sobe):
"Navidez neresnično, a tako telesno, kot le malo kaj. Resničnost je postala vsakdanja vrednota, ki jo noben ni več zares potreboval. Samo znaki in simboli so se vrstili v neskončni vrsti, vsem poznani in vsem znani. Zamenjava konteksta je tisto kar je nekoga spodbudilo k razmišljanju."

(Pes je fukal. Močno je pritiskal in lezel vanjo. Smrtonosno zadržano in hkrati bogaboječe jo je stiskal k sebi in njegov ud se je vrtel v njeni notranjosti. Meso je špricalo naokoli in se ugrezalo pod močnimi prsti. Na smrt in do konca odločen, da gre do konca jo je premetaval po prostoru. Njeno telo je vzdihovalo poslednje želje in mlahavo obležalo v njegovem naročju.)

Jane:
"Čutila sem ostro bolečino najprej, ko se me je dotaknil in ko je prodiral vame. Drgnjenje kože je povzročilo odrgnine in opekline, a te so me še bolj razvnele. S prsti sem si šla do vagine in okrog in obkrožila njegov otrdel ud v svoji notranjosti. Predrl je tanko mejo med mano in sabo. Bil je v meni in predala sem se mu. Globoko sem dihala, ko sem poslušala njegovo globoko dihanje. Na svoji riti sem čutila njegove dlani, potne od poželenja. Naravnost srečna sem bila, ko sem prihajala, ko je prihajal. Izstopila sem iz svojega telesa in se združila z njim v mislih. Telesi sta bili le orodje. Premetavali sta se po prostoru, po postelji in po tleh. Se stikali in pogovarjali v strasti. Zgrabila je njegovo slo in jo usmerila vase. S prsti je grabila njegove misli in jih lepila na svoje. Čutila sem kako mu prihaja dolgo in široko. Čutila sem kako mi je odleglo, ko sem se spočita prepustila zadnjim sunkom vrele krvi."

Kafka (iz teme svoje sobe):
""Na trgu se ni dovoljeno sestajati po sončnem vzhodu," je pisala na letak ob robu, na pomolu. Spodaj je voda drsala ob kamne in premetavala čolne, stregla revnim ribičem, ponujala poglede naveličani turistom."

(Medtem ko sta ležala v postelji v rdeči sobi je nanju svetila svetlo rumenkasta svetloba, ki je prihajala iz predsobe. Vrata so bila zaprta in ni ju motilo, da je vreme vedno samo eno.)

Jane:
"Da mu je vseeno za počutje in letne čase, da mu je vseeno za dneve in ure. Da ležita ob vodi in se naga kopata."

Pes:
"Netelesno, ne s telesi le z mislimi združena v enoto vesolja. Bližajoči koraki krvi na hodniku. In tenka stena ju je ločila od vsakdana. Mrtva narava in tiho premikanje kamere. Enakomerno pospešeno gibanje ali mirovanje, kar poteka brez pospeška, ..."

Jane:
"... kot se je vse skupaj začelo. Komaj včeraj ali pa že davno tega."

Pes:
"Točka na nebu se spreminja. Nebo se spreminja. Ogorek pade na tla. Vremenska slika le tiho sledi."

Jane:
"Ura je dve uri šestnajst minut šest sekund in dvaindvajset stotink. Točka na nebu je točka v času."

Bloom (iz teme svoje sobe):
"Enakomerno pospešeno gibanje se spreminja. Čeprav se spreminja se ne spreminja s pospeškom. Ne miruje, se giblje, a se giblje brez pospeška. Ne teži k ničemer je gibanje je čisto gibanje, brez konca in brez začetka. Pospešek implicira začetek in konec, implicira končnost. Človeško življenje je pospešeno gibanje. Doseči enakomerno pospešeno gibanje je ideal mnogih religij. Ne ustaviti se, premikati se, a premikati se enakomerno pospešeno, neodvisno od časa in od struktur časa, od pasti in navideznih postaj na poti. Gibati se brez možnosti ustaviti se, z globokim zavedanjem, da se izstopiti ne da."

Pes:
"Na trgu je kri tekla v potokih,
(Pes s sklonjeno glavo. Objeta ležita.)
vonj po brezah."

Jane:
"Vzdolž telesa gre pogled, tam so v daljavi
trinajstica – se ustavi."
 
Pes:
"…pogubo vedežuje stara ženska, kot rebus in kot hlad
pritiska z gora in topi sneg, krematorij mrtvih oči, na steklo prižete in nepremične, otrple v pričakovanju
zasuk in skok v dok
jok."

Jane:
"leži na boku mrtva ladja"

Pes:
"vozi kilometre poti za sabo"

Jane:
"genitalije v rokah
ne pomenijo ničesar"

Kafka (iz teme svoje sobe):
"…kdo ju razume,
komu diši ta melodija…"

Pes:
"nepremičnim vam prikaznim
na travnikih poželenja
strast in nerazsodnost samo obup in sreča"

Jane:
"in utopljenci!
gaj se vrti sam"

Pes:
"vonj sence in svetlobe
močno sonce in ciprese
klop prežrta sedi čaka
sprehajalca vrana"

Jane:
"samota in peklenska suša
govori prek ognja temna
navsezadnje se samo sedi in gleda
vrt nebesa"

Pes:
"trinajstica mrtvega zajca
kadaver s ceste
vonj po mesu
je hitrost osvoboditve
premočrtno potovanje na drugi konec sveta
vsega znanega …"

Jane:
"oblikovanje teles
dotik in ga čuti
drsi s solzami vzdolž površine nabreklega uda
simbol razmnoževanja"

Pes:
"telesa razmetana po brvi čez prepad
eden z drugim v hišo
upravljanje terena"

Jane:
"venenje vnanjega ogledala
v.r.s.t."

Pes:
"raztegnjena medenica obarvana v mlaki agonije
s krikom vpijočega v puščavi"

Jane:
"Pesek in drsenje med koleni."

Pes:
"dlan na soncu
gore
pod gladino morja"

Jane:
"verjetje
da so - črte na nebu
vsled teže telesa
kot zgradba oblike
je mrtev sokol na dlani"

Pes:
"peklenska Pesnitev
z okusom dima v jutranji zarji"

Jane:
"vsebina osebne bolečine
drsenje cvetnih listov po gladini potoka
sluz na dnu"

Pes:
"rjava barva veselja
pogled ženske skozi telo sebe
jaz v miru šumečih brez"

Jane:
"bizarnost nočnega spoznanja
ponavljanje poduhovljenega govora
predpisana oblika besed
in hitrost zvoka"

Pes:
"udarjanje zračnih mas v vetrobransko polnilo avtomobila"

Jane:
"razgreto srce mesenega poželenja"

Pes:
"vzhičenost redkega lepila
dosežena
z rekombinacijo posameznih glasov"

Jane:
"potem pa hitro dihanje
odprta postelja
potovanje na drugi konec telesa"

Pes:
"preganjavica biti
zabava prihodnosti
za mestnimi kulisami
fukanje v rit od zadaj…"

Jane:
"tišina modre poezije
lepota vmesnega trenutka
it's a different contempalation
 …"