Avtor: Iztok Mlakar
Pesem: Čuoja
Poslal/Snel: Boštjan Bogataj
http://www2.arnes.si/~tverbo/Mlakar.htm
==================================================

An bot sem sanju, da sem praznu glaže
u narbujši klapi, tuo se prave, sam,
ka se na uratih hrama mi prkaže
Matilda s kosu an prave: "Pej te mam!"

"Zdej z manu greš, ma prej še eno djelo
te čaka, glej, par minut maš zdej,
da zgruntaš, če življenje toje kak pomjen je mjelo,
kakuo si živu an zakej."

"An, da pomisliš, če si napravu kej naruobe,
an hitro kej popraviš, da bo prou!"
Jest, prvo, kar sm nardu, tuo, kar se spoduobe,
uad straha sm se do kalcet usrou.

Po men, neč pametnega mi ni pršlo u glavo,
jest uostau bom v spominu pr ljudjeh 
glih samo po vseh štroncadah, ka sm v življenju jih napravu,
an sem jih z njimi spravljal u smjeh.

Po men, neč ne pomaga, glih takuo je,
življenje moje vrjedno ni neč več
od ene navadne, prou navadne čuoje,
če rečt, poljena, ka ga človek vrže u pječ.

Od nje ostane samo kupčk pepjela,
ma če tist človek zmisle se čez čas
na tuo, kakuo lepuo ga je tist večjer ogrjela
an, da mu zarad nje ni blo mraz.

Ej, že samo zarad ene take čuoje, veljo, 
je ta svjet mlčk mejn mrzu kraj, no, ben, 
če sm biu kdaj vzrok človješkemu veselju, 
življenje moje ma en soj pomen.

Pogljedu smrt sem v tistu faču grdu,
an reku: "Prou, če par minut mi daš,
ben, enu rječ pej useglih bom m'lčk drgači nrdu, 
nu m'lčk bl hitro bom popil tazadni glaž."