PISNA NALOGA

Predmet: INFORMATIKA

Priimek in ime: _________________

Razred:________________

Datum: ________________

Navodilo: Na črte vstavi pravilne izraze. Piši čitljivo in z velikimi tiskanimi črkami. 


 

Informacija je nekaj abstraktnega, neotipljivega in jo doživljamo šele, ko vzbudi v naših možganih, v povezavi z že prej sprejetimi informacijami, določeno predstavo. Kadar želimo, da je predstavitev popolnoma jasna, moramo informacijo predstaviti s _____________, ki so uporabniku _____________ in _______________. Takšni podatki so npr.: _____________, ____________ itd.

Katera načina kodiranja poznamo?

·_________________________

·_________________________

Kdaj je količina informacije večja? 

Količina informacije je večja, če nam omogoča __________________________________
________________________________________________________________________ .

Naštej elemente Von Neumanov-ega modelaračunalnika!

_________________________________________________________________________

________________________________________________________________________ .

RAM je _________________________________________________________________ .

A: , B: , C:, D:, ….. so _____________________________________________________ .

Če imamo težave z ______________________ ali ______________________, izvedemo ____________________ ali ______________________ reset.

 

Po zagonu programa se le-ta prekopira v ___________________, ker so _____________

_____________________________________________ prepočasne za delo s procesorjem.



REŠITVE-1
 

Informacija je nekaj abstraktnega, neotipljivega in jo doživljamo šele, ko vzbudi v naših možganih, v povezavi z že prej sprejetimi informacijami, določeno predstavo. Kadar želimo, da je predstavitev popolnoma jasna, moramo informacijo predstaviti s podatki, ki so uporabniku poznani in razumljivi. Takšni podatki so npr.: črke, številke, merske enote itd.

Ne glede na to, kako kodiramo podatke, razlikujemo dva bistveno različna načina kodiranja: 

·zvezno ali analogno in 

·diskretno ali digitalno

·

Kdaj je količina informacije večja? 

Količina informacije je večja, če nam omogoča razločiti med večjim številom možnosti.

Naštej elemente Von Neumanov-ega modelaračunalnika!

Vhodne enote, pomnilnik, procesor, krmilna enota in izhodne enote.

RAM je oznaka za notranji pomnilnik.

A: , B: , C:, D:, ….. so oznake za pomnilniške nosilce (disketna enota, trdi disk, CD, …) .

Če imamo težave z operacijskim sistemom ali programom, izvedemo mehkiali trdi reset.

Po zagonu programa se le-ta prekopira v RAM, ker so zunanje pomnilniške enote prepočasne za delo s procesorjem.

REŠITVE-2
 

Informacija je nekaj abstraktnega, neotipljivega in jo doživljamo šele, ko vzbudi v naših možganih, v povezavi z že prej sprejetimi informacijami, določeno predstavo. Kadar želimo, da je predstavitev popolnoma jasna, moramo informacijo predstaviti s podatki, ki so uporabniku poznani in razumljivi. Takšni podatki so npr.: črke, številke, merske enote itd.

Ne glede na to, kako kodiramo podatke, razlikujemo dva bistveno različna načina kodiranja: 

·zvezno ali analogno in 

·diskretno ali digitalno

·

Kdaj je količina informacije večja? 

Količina informacije je večja, če nam omogoča razločiti med večjim številom možnosti.

Kakšne vrste programov poznamo?

Programsko opremo delimo na uporabniško programsko opremo in sistemsko programsko opremo.

Opravilna vrstica je vrstica, ki se nahaja na spodnjem robu monitorja. Prikaže nam programe, ki tečejo v ozadju in bližnjice do programov. Omogoča preklapljanje med opravili, zaganjanje programov, skrivanje same vrstice, lahko jo premaknemo drugam, prilagajamo po meri, … .

Bit je osnovna enota za merjenje količine informacij. Informacijo enega bita dobimo, kadar dobimo odgovor na dve enakovredni vprašanji.

Če imamo težave z operacijskim sistemom ali programom, izvedemo mehkiali trdi reset.

Razlika med informacijo in podatkom

Podatek je znano dejstvo, informacija pa nam pove nekaj novega. Je novica, ki je pred tem še nismo poznali in nam širi znanje o kakšnem pojavu ali odnosu.



točke 1.b
6,25 6,67
št.točk 1.skup. 2.skup.
1 6,25 6,67 0%- 49%= 1
2 12,50 13,33 50% - 60%= 2
3 18,75 20,00 61% - 75%= 3
4 25,00 26,67 76% - 90%= 4
5 31,25 33,33 91% - 100% = 5
6 37,50 40,00
7 43,75 46,67
8 50,00 53,33
9 56,25 60,00
10 62,50 66,67
11 68,75 73,33
12 75,00 80,00
13 81,25 86,67
14 87,50 93,33
15 93,75 100,00
16 100,00