UPORABNIŠKA PROGRAMSKA OPREMA

Tema naloge je uporabniška programska oprema. Uporabniška programska oprema je programska oprema, s katero uporabniki rešujejo specifične1 informacijske naloge na različnih delovnih področjih.

V projektni nalogi bom predstavila osnovne pojme uporabniške programske opreme, navedla njene vrste ter opredelila operacije dela z uporabniškimi programi.

Moj namen je zbrati čimveč podatkov iz najrazličnejše literature, jo smiselno povezati in se iz nje čimveč naučiti ter pridobiti čimveč novega in uporabnega računalniškega znanja. Prav tako bi rada s tem seznanila tudi druge.

Cilj projektne naloge je analiza 2 vrste uporabniških programskih oprem, jih primerjati med seboj, ugotoviti njihove prednosti in slabosti. Skušala bom ugotoviti tudi razsežnosti in smeri razvoja uporabniške opreme.

Uporabniška programska oprema je izredno obsežna in razvejana, vsak dan nastaja nekaj novega, saj se nezadržno razvija. Človek mora tem smernicam le slediti in se vedno znova z njimi seznanjati.

Dandanes si življenja brez računalnika enostavno ne moremo predstavljati. Postal je naš najpomembnejši in najuporabnejši pripomoček, s katerim opravljamo najrazličnejša opravila. Na računalniku lahko odigramo računalniško igro, napišemo projektno nalogo ali pismo, narišemo risbo ali pa si uredimo podatke. Vse to pa ne bi mogli opravljati brez računalniške programske opreme.

Slika 1: Računalniška tipkovnica

Slika 2: Komuniciranje med ljudmi

Skupina uporabniških programov je zelo velika in raznolika. Zaradi njihove univerzalnosti5 iz te skupine izvzemimo t.i. storitvene programe, ki nam v prvi vrsti pomagajo pri izdelavi različnih izdelkov. Tako kot na primer pri pisanju potrebujemo papir in pisalo ali pri slikanju platno, barve in čopiče, potrebujemo pri pisanju program za pisanje, pri slikanju pa program za slikanje. Uporabniški programi pomagajo uporabniku pri opravljanju specifičnih nalog. Z uporabo teh naj bi nalogo opravili hitreje, bolj učinkovito in z večjo produktivnostjo, kot če bi nalogo opravljali ročno.

2. VRSTE UPORABNIŠKE PROGRAMSKE OPREME

porabniške programe grupiramo v:

a) SPLOŠNONAMENSKE (najbolj razširjeni na mikroračunalnikih, namenjeni širši poslovni in domači uporabi). Razdelimo jih tako kot sem omenila že zgoraj:

¨ urejevalnike besedil (najbolj razširjeni uporabniški-storitveni programi),

¨ delo z podatkovnimi bazami

¨ delo s preglednicami

¨ programi, namenjeni računalniški grafiki

b) SPECIALIZIRANE ( namenjeni enemu opravilu, ki jih ni mogoče preprogramirati in uporabljati za drugačna opravila, npr. programi za vodenje financ, izračun osebnih dohodkov).

Slika 3: Delo z računalnikom v pisarni

2.1 Urejevalniki besedil

Prednosti urejanja besedil z računalnikom so očitne; možno je hitrejše in lažje spreminjanje, popravljanje in oblikovanje besedil. Prvi računalniški programi za oblikovanje tekstov so bili precej okorni in njihovi končni izdelki po izgledu niso presegali besedil, natipkanih na pisalnih strojih. Z razvojem novih vrst tiskalnikov in sodobnih programskih orodij pa je računalniško oblikovanje besedil omogočilo tako imenovano namizno založništvo in hkrati povzročilo revolucijo v celotni tiskarski in založniški dejavnosti.

Ker so danes tako rekoč vsakemu uporabniku na voljo zelo zmogljiva orodja za oblikovanje teksta, je težko potegniti ločnico med običajnim oblikovanjem teksta in zahtevnim tipografskim6 oblikovanjem. Mnogi začetniki grešimo predvsem pri pretirani uporabi in nesmotrni kombinaciji raznovrstnih možnosti, ki jih ta orodja omogočajo. Zato je še toliko bolj pomembno, da se vsi uporabniki zavedamo osnovnega izhodišča pri oblikovanju vseh tekstov: namen dobre tipografije je lažje razumevanje vsebine besedila!

Računalniške programe za urejanje besedil ločimo glede na osnovno metodo urejanja na vizualno in logično urejanje.

2.1.1 Vizualno7 urejanje (v angleščini WYSIWYG - What You See Is What You Get)

Osnovni princip vizualnega urejanja besedil je, da so rezultati vseh uporabnikovih akcij takoj vidni na zaslonu. Programi za vizualno urejanje besedil zahtevajo sicer sodobno strojno opremo in grafični uporabniški vmesnik, vendar pa so enostavni za uporabo in se jih je možno hitro naučiti, saj je delo z njimi konceptualno8 zelo podobno pisanju na pisalnem stroju. Možno je tudi enostavno vključevanje slikovnega gradiva.

Najbolj znani programi so Wordstar, WordPerfect, Write in Word.

2.1.1.1 StarWriter

Kot primer orodja za vizualno urejanje besedil naj omenim StarWriter iz integrirane pisarniške zbirke StarOffice.

*IME ORODJA*	*OPIS*
AutoSpellcheck	Samodejno popravljane črkovanja
Autotext	Nastavitve samodejnega vnosa
DirectCursor	Aktiviranje neposrednega kurzorja
Form	Funkcije za podatkovno bazo
Insert	Vstavljanje objektov (okvirov, slik itd.)
Insert Fields	Vstavljanje polj v dokument
Insert Objects	Vstavljanje objektov in drugih aplikacij
Nonprinting Char.	Prikaz posebnih znakov
Online Layout	Prikaz dokumenta v mrežnem načinu
Picture	Prikaz grafik
Search On/Off	Iskanje in zamenjava
Show Draw Fun.	Gumbi za risanje likov
Show/Hide Hyperlink	Prikaz hiperpovezav
Spelling	Preverjanje črkovanja

Tabela 1: Orodja v glavni orodjarni orodja StarWriter

2.1.2 Logično urejanje

Logično urejanje besedil izhaja iz tradicije tiskarstva; besedilo, ki ga je bilo potrebno natisniti, so uredniki najprej opremili z navodili, kako naj se posamezni deli natisnejo. To pomeni, da so v rokopisu ročno označili velikost črk, razmike, velikost črk za naslove in podobno.

S pojavom računalnikov so se ti postopki poenostavili in avtomatizirali9. Podobno zgoraj opisanemu ročnemu postopku delujejo programi za logično urejevanje besedil, ki nam omogoča, da se nam med samim pisanjem ni potrebno ukvarjati z vizualnim izgledom besedila.

Pri urejevalnikih z logičnim urejanjem ločimo vsebino od oblike. Med besedilom pišemo tudi ukaze v obliki teksta, ki definirajo, kako naj bo besedilo oblikovano. Take vrste urejevalnikov so Troff, Tex, Latex, Html in Xml. Isti urejevalniki besedil delujejo na različnih računalnikih. Njihova prednost je, da omogočajo prenosljivost podatkov in dokumentov med različnimi računalniki. Teksti, napisani s temi urejevalniki, so uporabljivi tudi v drugih programskih paketih.

Izdelki, narejeni s takimi programi, segajo od preprostih dopisov pa vse do zahtevnih prodajnih izdelkov, kot so revije in knjige.

2.1.2.1 Latex

Vhodno datoteko v sistemu Latex , ki jo pišemo s poljubnim urejevalnikom, označimo s podaljškom tex. Oglejmo si podaljške in vlogo najpomembnejših datotek:

PODALJŠEK	VLOGA
*.aux	pomožna datoteka
*.cls	oblikovne predloge
*.dvi	*formatirana izhodna datoteka oziroma prevod datoteke.tex**
*.lof	seznam slik
*.lot	seznam tabel
*.sty	stilske datoteke
*.tex	vhodna datoteka s tekstom in ukazi za formatiranje
*.toc	kazalo

Tabela 2: Podaljški in vloge najpomembnejših datotek v urejevalniku Latex

Prednosti uporabe urejevalnika teksta pred pisalnim strojem so sledeče:

Þ omogoča hitrejše urejanje in izpis besedila,

Þ ko je tekst v celoti napisan in dokončan, se lahko še vedno popravi in preoblikuje,

Þ tekste hranimo v datotekah, na trdem disku ali disketi za poznejšo uporab.

2.2 Delo s podatkovnimi datotekami

Z delom s podatkovnimi datotekami se srečujemo pri administrativnem10 delu, kjer imamo kartoteke in vodimo evidence. Pri takem delu je potrebno sprotno delo s podatki.

Računalnik v glavnem olajša vodenje takih evidenc. Programi za delo s podatkovnimi datotekami so DbaseIII, DbaseIV, Paradox, Oracle, Ingres, Informix in ALLBase.

Našteti programi omogočajo naslednje:

Þ da zgradimo strukturo, obliko podatkov;

Þ da zgradimo datoteke, v katerih bomo hranili podatke;

Þ da pišemo programe za delo s podatki.

Vsi ti programi omogočajo interaktivno delo, kar pomeni, da vpišemo ukaz, in se ta takoj izvede. Omogočajo delo s podatki in tabelami, ne da bi pisali programe. Tako kot pri operacijskem sistemu imamo tu ukaze, s katerimi podamo nalogo računalniku. Tudi ti programi imajo zelo učinkovito pomoč, ki jo lahko sproti pokličemo, in se vsi ukazi, potrebni za delo takoj zapišejo na zaslonu.

Prednosti uporabe teh programov so naslednje:

Þ enostavno delo in interaktivno delo tudi za neprogramerje;

Þ zanesljivost pri delu s podatki;

Þ hitrost iskanja podatkov;

Þ prenosljivost podatkov.

2.3 Delo s preglednicami

Delo s preglednicami pride do izraza pri opravilih, ko proučujemo različne podatke. Tabele oblikujemo s števili in besedilom. Lahko izvajamo operacije nad celim področjem s podatki, nad celim stolpcem ali nad celo vrstico. Za izbrano področje lahko podatke seštevamo, računamo povprečja, množimo vse podatke s kakšnim številom, iščemo najmanjši in največji podatek.

Delo s preglednicami omogoča, da v obliki formul opišemo operacije na podatkih. Prednost dela s tabelami je v tem, da za različne podatke lahko uporabimo iste formule in takoj dobimo rezultat. Če je potrebno, da kakšen podatek spremenimo, to storimo, ne da bi spreminjali formule ali pa ostale podatke. Ti programi imajo možnost analiziranja in grafičnega prikazovanja podatkov.

Novejše preglednice vsebujejo številne vgrajene funkcije, ki so zaradi lažje preglednosti razvrščene po skupinah: matematične, statistične, tekstovne, finančne, inženirske itd.

Sodobni programi za delo s preglednicami lahko obdelujejo preglednice velikih razsežnosti, pri čemer te lahko nalagamo drugo na drugo in tako tvorimo celo tridimenzionalne preglednice. Preglednice omogočajo tudi predstavitev podatkov z grafikoni.

Velikokrat programi za delo s tabelami omogočajo uporabo podatkov in podatkovnih baz. Torej lahko analiziramo podatke iz različnih virov. Kot primeri programa za delo s preglednicami sta programa Excel in Startcalc.

Slika 4: Excel - primer programa za delo s preglednicami

2.3.1. StartCalc

StartCalc je modul paketa StarOffice za delo s preglednicami.

*IME ORODJA*	*OPIS*
Autofiler	Selekcioniranje prikaza v zbirki
Autospellcheck	Samodejno popravljanje črkovanja
Aztoformat	Samodejno oblikovanje izbora
Form	Funkcije za podatkovno bazo
Inser Group	Grupiranje
Insert	Vstavljanje objektov (okvirov, slik itd.)
Insert Cells	Vstavljanje polj v dokument
Insert Objects	Vstavljanje objektov iz drugih aplikacij11
Search On/Off	Iskanje in zamenjava
Show Draw Fun.	Gumbi za risanje likov
Show/Hide Hyperlink	Prikaz hiperpovezav
Sort Ascening	Razvrščanje (naraščanje)
Sort Descening	Razvrščanje (padajoče)
Spelling	Preverjanje črkovanja
Ungroup	Razgrupiranje

Tabela 3: Orodja v glavni orodjarni programa StarCalc

2.4 Programi, namenjeni računalniški grafiki

Računalniška grafika obsega ustvarjanje raznovrstnih vizualnih informacij s pomočjo računalniške tehnologije. S pomočjo računalniške grafike je možno ustvariti realistične upodobitve bodisi realnih ali povsem namišljenih predmetov in okolij. Ker ljudje zlahka in zelo hitro razumemo vizualne upodobitve, postaja računalniška grafika vse bolj pomembno računalniško področje, ki se uporablja na vseh možnih področjih od uporabniških vmesnikov do skoraj vseh sodobnih računalniških programov.

Računalniško grafiko lahko ločimo po več kriterijih:

¨ glede na vrsto slik in objektov ločimo 2D in 3D računalniško grafiko (glede na število prostorskih stopenj in ustvarjenih grafičnih objektov) in statično in dinamično (glede na to, ali gre za ustvarjanje posameznih slik ali za dinamično zaporedje slik, kot ga potrebujemo za animacijo);

3. OPERACIJE DELA Z UPORABNIŠKIM PROGRAMOM

ri delu z računalnikom ( posebna aplikacija ), uporabljamo eno izmed štirih operacij:

¨ vnos (ang. input)- tipkanje znakov pri oblikovanju besedila;

¨ obdelavo (ang. processing)- računalnik omogoči izvršitev ukazov za premikanje, spreminjanje, brisanje;

¨ prikaz rezultatov računalniške obdelave (ang. output)-delo se prikaže na zaslonu in/ali tiska;

¨ shranitev (ang. storage) delo je začasno shranjeno v RAM-u trajno kot datoteka ali dokument na trdem disku.

ZAKLJUČEK

ačunalnik je postal intelektualno orodje, za mnoge pa tudi intelektualna igrača, ki jo že otrok lahko uporablja tako spontano kot pero in svinčnik, vendar za dosego neprimerno več in zahtevnejših ciljev.

Teh cilje pa nikakor ne bi mogli dosegati brez programske opreme, tudi brez uporabniške programske opreme ne. Definicija za programsko opremo pravi, da je le ta skupni izraz za vse programe, ki se izvajajo v računalniku. Le delček teh sem predstavila v svoji projektni nalogi, seveda pa jih je še mnogo več, saj se nezadržno izboljšujejo in njihova količina narašča. Le kam nas bo to pripeljalo?

Slika 5: Brez računalnika si danes ne moremo predstavljati življenja

Stvarno kazalo

Adobe Illustrator......................................................... 13

ALLBase....................................................................... 10

Animacija...................................................................... 13

AUTOCARD................................................................ 13

CorelDRAW................................................................. 13

DbaseIII........................................................................ 10

DbaseIV........................................................................ 10

Excel............................................................................... 11

Grafični programi........................................................... 4

Html................................................................................. 9

Informix......................................................................... 10

Ingres............................................................................ 10

inženirsko naèrtovanje................................................ 13

Izobraževalni programi................................................ 14

Kartografija................................................................... 13

Komunikacijski programi.............................................. 4

Latex................................................................................ 9

Medicina....................................................................... 13

Obdelava....................................................................... 15

Oblikovanje.................................................................. 13

Oracle............................................................................ 10

PaintBrush.................................................................... 13

Paradox.......................................................................... 10

Poslovni programi za domaèo in poklicno uporabo 14

PostScript..................................................................... 13

PowerPoin..................................................................... 13

Preglednice..................................................................... 4

Prikaz rezultatov raèunalniške obdelave.................. 15

PrintMaster................................................................... 13

Programi za delo z zvokom........................................... 4

Programi za konjièke, kratek èas in zabavo.............. 14

Programi za obdelavo podatkov.................................. 4

Programska orodja......................................................... 4

Shranitev....................................................................... 15

Sistemska programska oprema.................................... 5

StarDraw....................................................................... 13

Startcalc........................................................................ 11

StarWriter....................................................................... 8

Tex................................................................................... 9

Troff................................................................................. 9

Umetnost...................................................................... 13

Uporabniška programska oprema............................... 3

Urejevalniki besedil....................................................... 4

Vnos.............................................................................. 15

Word............................................................................... 8

WordPerfect................................................................... 8

Wordstar......................................................................... 8

Write................................................................................ 8

Xml................................................................................... 9

1 lastno samo določenemu predmetu, izrazito, značilno, opredeljeno

5 splošnost, neomejenost; splošna primernost in uporabnost

6 tipografija; tiskarstvo, tiskarna (podjetje)

9 avtomatičen; samodejen, delujoč sam po sebi

10 administrativen; upraven, uradniški, pisarniški

12 v matematiki konstanta s spremenljivo vrednostjo

IME ORODJA	OPIS
Select	Označevanje objekta ali skupine objektov
Zoom	Povečava in pomanjšava risbe
Text	Oblikovanje teksta v risbi
Rectangle	Risanje pravokotnikov
Ellipse	Risanje elips, krogov, krožnih izsekov
3-D Objects	Risanje 3D objektov
Line	Risanje krivulj
Lines and Arrows	Risanje črt in puščic
Connector	Risanje povezav(konektorjev)
Effects	Različni učinki (rotacija, nagnjenost ipd.)
Alignment	Poravnava objektov
Position	Razvrščanje objektov
Insert	Vstavljanje objektov iz drugih aplikacij
Form	Risanje elementov obrazca
3-D Controller	Oblikovanje 3D učinkov na objektih