Računalnik kot strojna
oprema je naprava, ki sama ne zmore ničesar in postane naprava za avtomatsko
obdelavo podatkov, ko jo dopolnimo s programsko opremo. Ta se deli na
uporabniško in sistemsko programsko opremo. Slednja omogoča delo (upravljanje
oz. krmiljenje) z računalnikovimi enotami (diskom, pomnilnikom,...).
Operacijski sistem je sistemska programska oprema oz. zbirka programov, ki
omogoča lažje izvajanje nalog: upravljanje s pomnilnikom, procesorjem, delo z
diskom in drugimi enotami. Vsak računalnik je opremljen z operacijskim
sistemom. Operacijski sistemi se med seboj razlikujejo. Veliki računalniki imajo
praviloma svoj operacijski sistem. Na osebnih računalnikih pa srečamo
operacijske sisteme: DOS, Windows * in Windows NT, OS/2, Unix, ... .
Je osnovni sistemski program, ki nadzoruje delovanje celotnega računalnika. Predstavlja osnovo, nad katero nastajajo in delujejo vsi uporabniški programi.Je nepogrešljiv del programske opreme, ki nam omogoča uporabo računalnika.
Naloge operacijskega programa se delijo v tri osnovne operacije, in sicer:
·
Nadzorovanje
strojne opreme: operacijski sistem mora poskrbeti del strojne opreme
deluje in da tudi vsa strojna oprema deluje kot celota da vsak posamezen
· Zagon različnih operacij in uporabniških programov: uporabniško programsko oprema in poskrbi da vse deluje tekoče operacijski sistem zaganja
· Upravljanje podatkov in datotek: skozi operacijski sistem je uporabniku lažje organizirati svoj računalnik. Omogoča nam hitro in enostavno organizirati svoje datoteke, programe…
·
prenos programa v pomnilnik in brisanje v
pomnilniku, če je to potrebno
Operacijske sisteme lahko delimo glede na število uporabnikov:
1.
enouporabniške,
enoopravilne operacijske sisteme
2.
enouporabniške,
večopravilne operacijske sisteme
3. večuporabniške, večopravilne operacijske sisteme
in pa glede rabe :
Te operacijske sisteme lahko uporablja le en uporabnik naenkrat in lahko izvaja samo eno operacijo ob istem času. Tak je na primer MS-DOS, ki je bil v uporabi pred okni.
Te operacijske sisteme lahko uporablja le en uporabnik naenkrat, a lahko izvaja več operacij hkrati. Taki so Windows (Okna) 95/98/Me/2000, ki so eni izmed najbolj razširjenih operacijskih sistemov na svetu.
Te lahko uporablja več uporabnikov hkrati in seveda se na njih lahko izvaja tudi več operacij hkrati. Takšen je UNIX.
Jedro in lupina
Vsak operacijski sistem pa lahko še bolj podrobno razdelimo na jedro ali kernel in na lupino ali shell.
Jedro je zadolženo za izvajanje pomembnih in primarnih operacij , kot so razdelitev procesorskega časa, obdelavo podatkov ki jih pošilja strojna oprema …Lupina pa je nekakšen sklop programov, ki služi za komuniciranjem med operacijskim sistemom in uporabnikom. Primer :
![]() |
|
Pojavi se prva različica
PC-DOS-a, kmalu zatem pa še MS-DOS. To je prvi o.s. za širšo uporabo |
|
|
1983 |
Microsoft najavi
Windowse (Okna), ki naj bi imela enake možnosti kot DOS, vendar bi imela
grafični vmesnik. |
|
1985 |
Izidejo Windows 1.0, ki
pa se zaradi pomanjkljivosti in premalo programov ne prodajajo. |
|
1987 |
Izide IBM-ov o.s. OS/2
1.0 |
|
1990 |
Izidejo Windows 3.0, ki
se hitro povzpne na vrh lestvice najbolj uporabljenih operacijskih sistemov. |
|
1992 |
Izide OS/2 2.0, ki pa
Windowsov ne morejo zriniti z vrha. Isto leto pa pri Microsoftu dajo v
prodajo Windowse 3.1 , ki ostanejo največkrat instaliran operacijski sistem v
Ameriki do leta 1997. |
|
1993 |
Microsoft izda Windowse NT , ki se uveljavijo predvsem pri
programerjih zaradi svoje stabilnosti, varnosti in pa lažjega pisanja
programov. |
|
1994 |
Pojavi se čisto nov UNIX
večuporabniški sistem Linux, ki je bil
in še vedno je zelo priljubljen. |
|
1995 |
Na tržišču se pojavijo
Windowsi 95, ki so bili zelo napredni, prijazni do uporabnika, imeli pa so
tudi možnost povezave na internet. |
|
1996 |
Začnejo se prodajat Windows NT 4.0 , ki postanejo ploščad za
večino javnih strani na internetu. |
|
1998 |
Pojavijo se Windowsi 98
ki so nadgradnja Windows 95. |
|
2000 |
Izidejo Windows 2000, ki
temeljijo na Windowsih NT, prodajati pa se začnejo tudi Windows
Millennium. |
|
M |
S-DOS ali MicroSoft Disk Operating System je bil prvi operacijski sistem na tržišču. Nima še grafičnega vmesnika, le tekstovnega, kar pomeni da je le tekst, nič grafike. Progami v MS-DOSU so se lahko neposredno obračali na strojno opremo. Za uporabo je potrebno poznati veliko število tekstovnih ukazov, kar delo z njim oteži.Vendar pa je bil to v osemdesetih letih najbolj razširjen operacijski sistem.
|
I |
BM je za svoje računalnike v osemdesetih letih naredil svoj operacijski sistem. Prva verzija je bila tekstovna, manjkala ji je grafični vmesnik. Tega so dodali v verziji 1.1. V tej verziji si že lahko odpiral posamezna okna, vsako okno je predstavljalo svojo datoteko. Grafični vmesnik se je obdržal tudi pri nadaljnjih verzijah. Po izidu Windowsov je tudi IBM izdal različico 2.0, vendar se ni tako dobro prodajala kot Windowsi. Najnovejši je OS/2 Warp, ki pa ni bil in tudi ni tako uspešen kot Windowsi
|
P |
rva verzija Windowsov (1.0) je izšla že v letu 1985. Največja novost glede na MS-DOS je grafični vmesnik, kaj je naredilo Windowse mnogo lažje za uporabo. Uporabnik svoje komande vnašal večinoma preko miške, ne več preko tipkovnice. Z miško premika kurzor po ekranu in s tem vnašal komande. Pojavile so se okna, ikone, meniji,… Največja sprememba do takrat je nastopila z Windowsi NT. Microsoft in IBM sta v začetku devetdesetih let skupaj razvijala operacijski sistem OS/2. Nastajal pa je tudi Windows 3.0, ki je zelo uspel. Giganta sta se sprla in IBM je sam prevzel OS/2, Microsoft pa okolje Windows. Leta 1992 so izdali beta različico Windows NT , ki so ji dali oznako Windows NT 3.1, da bi opozorili na večjo podobnost z uspešno verzijo MS-DOS_Windows 3.1. Prodaja se je pričela leta 1993. Že ta različica je imela večino značilnosti, ki jih poznamo še danes. Leta 1994 je izšla verzija 3.5, ki je omogočala stiskanje datotek in manjšo porabo pomnilnika. Še manjšo porabo pomnilnika in podpora elementom poznanim iz Windows95 (oblika gumbov, drsnikov, pogovorna okna,…), pa je prinesla leta 1995 verzija 3.51. Windows NT 4.0 pa je prinesel nov uporabniški vmesnik Explorer, hitrejše gonilnike za grafično kartico.So bili že 32 bitni, ne več 16 bitni. To je omogočalo zagon veliko število programov hkrati brez omembe vredne izgube hitrosti. Vendar so Windowsi NT mišljeni bolj za poslovne računalnike kot za domačo uporabo.
Windows 95 so tudi 32 bitni, enostavni za uporabo, z še izboljšanim grafičnim vmesnikom, možnostjo za povezavo v mrežo in tudi na internet.
Windows 98 so samo izboljšava Windowsov 95 z malimi izboljšavami, in popravljenimi napakami. Ni pa veliko sprememb gleda na prejšnje.
Windows 2000 pa so nekakšna mešanica med Windowsi 98 in Windowsi NT. Združujejo stabilnost, varnost, tehnologijo Windowsov NT in grafični vmesnik uporabnost Windowsov 98.
Windows CE pa je zmanjšana razlika Windowsov narejena za dlančnike. V osnovi so zelo podobni Windowsom 98, le da niso tako obsežni.
Razlika Windowsov NT v primerjavi z Windowsi
Slika 1: Windows CE
Slika 2 : Windows Millenium
|
L |
inux po eno strani je Unix, po drugi pa ne,
kajti obnaša se kot Unix, vendar je bil napisan povsem na novo in nima nobene
programske enakosti z sistemom Unix. V osnovi je Linux tekstovni operacijski
sistem, vendar se sedaj dobijo že programi, ki so napisani za Linux in imajo
tudi grafični vmesnik. Linux je zelo priljubljen med uporabniki računalnikov v
današnjem času. Linux je nasploh zelo cenjen zaradi svoje stabilnosti in pa
zaradi svoje velike kompatibilnosti tako z strojno kot tudi z programsko
opremo. Poznamo vec različnih nekomercialnih verzij Linuxa: Redhat, Slackware,
Debian, SuSE... Linux ponuja pravo večopravilnost,
navidezni pomnilnik, stabilnost, zanesljivost, hitrost, podporo različnim tipom
procesorjev (Intel in konkurencni PC, Alpha in celo Sparc (SUN)),
večprocesorskim arhitekturam in kompatibilnost z ostalimi UNIX-i. Je zelo hiter
in izstisne veliko moči iz vašega računalnika. Kot pomanjkljivosti pa bi omenil
precejšnjo zapletenost za začetnike in veliko neprijaznost do uporabnika.
Npr.: samo za zamenjavo velikosti in oblike oken v grafičnem vmesniku X-Windows
moramo urediti posebno datoteko in v njej spremeniti nekaj vrstic. Isto
opravilo bi v Microsoftovih operacijskih sistemih postorili v nekaj kratkih
korakih. Taksnih podobnih pomanjkljivosti je veliko. Na začetku potrebujemo
veliko časa, da spravimo v red določene stvari (podporo za modem, Internet
dostop, zvočno kartico, gonilnike za grafično kartico, cd-rom itd), ampak ko
enkrat to naredimo, zadeva dela zelo dobro. LINUX je dobra in poceni
rešitev za vse, ki si želite uporabljati kak UNIX, pa ne veste za katerega bi
se odločili in kje bi ga dobili. Prav tako je zelo dobra rešitev za vse ki si
postavljate lasten strežnik - privatnega ali v velikih podjetjih. Z ustrezno
programsko opremo se uspešno kosa z dragimi, komercialnimi UNIX-i.

Slika 3 : X-Windows 95 za Linux
|
I |
zbira kateri operacijski sistem imeti na svojem računalniku je odvisno od tega, zakaj rabimo računalnik in kako ga uporabljamo. Za uporabo doma ima po svetu največ uporabnikov Windowse, in sicer Windowse 98/2000/ME in pa Linux ter Applelov sistem Mac. Za uporabo kot strežnik ali pa za uporabo na internetu pa največ uporabnikov uporablja Linux in pa Windows NT ter tudi BSD Family.

Slika 4 : Uporaba različnih operacijskih sistemov na Internetu po Evropskih strežnikih ( v procentih % )
Slika 3 : X-Windows 95 za Linux
Literatura
1. Gerlič, Ivan : Računalništvo in Informatika, Državna založba Slovenija, Ljubljana 1991, str 43-45
2. Internet naslov : http://www.lugos.si/linux/
3. Internet naslov : http://www2.arnes.si/~bstopi1/predavanja/It/os.htm
4. Internet naslov : http://nl.ijs.si/GNUsl/text/tslovene/slolang/node16.html
5. Internet naslov : http://encarta.msn.com/find/Concise.asp?z=1&pg=2&ti=761570398
Vprašanja za ponovitev.
Katere so naloge operacijskega sistema?
Glede na kaj lahko delimo operacijske sisteme?
Kako delimo operacijske sisteme?
Katere operacijske sisteme poznaš?
Kateri je bil prvi operacijski sistem na tržišču?
Naštej vsaj dve razliki med Windows 98 in Windows NT!
Predvideno število
točk za posamezne elemente projektne naloge: