PROJEKTNA NALOGA- INFORMATIKA

UVOD

andanes je že skoraj nujno,da imaš računalnik. Potrebuješ ga pravzaprav pri vsakdanjih opravilih , z njim pa se seveda lahko tudi zabavaš.

Kaj pa je sploh računalnik? Prvenstveno je elektronska naprava za obdelavo podatkov. Navodilom za avtomatsko obdelavo podatkov pa pravimo programi. Tako se že počasi bližamo temi, o kateri bo govorila moja projektna naloga- to je o uporabniški programski opremi ali po angleško applications software.

Oprema računalnika se deli na računalniško strojno opremo (hardver) in na računalniško programsko opremo ali programje (softver) in je skupni izraz za vse programe, ki se izvajajo v računalniku. Zanimivo je, da izraz softver vsebinsko ne opredeljuje pojma, ki ga predstavlja. Soft pomeni mehko, hard pa trdo, zato je bil izraz softver narejen kot nasprotje hardver.

Računalniška programska oprema pa se deli še naprej v dve veliki skupini in sicer na sistemske programe in uporabniške programe. Računalnik sam, brez programske opreme ni namenjen nobenemu posebnemu opravilu. Torej je programska oprema zelo pomemben, če ne že kar najpomembnejši del računalnika.

In kaj natančno je uporabniška programska oprema? V slovarjih lahko preberemo, da so to programski paketi za zadovoljevanje kake aplikacije (uporabe). Manj strokovno bi lahko rekli, da so to programi, s pomočjo katerih lahko računalnik opravi za nas določena opravila. Uporabne programe lahko sestavljamo sami, ali pa kupujemo že gotove izdelke specializiranih izdelovalcev programske opreme. Skupina uporabniških programov je zelo velika in raznolika. Delimo jih v več programov:

1.	STORITVENI PROGRAMI
2.	IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
3.	PROGRAMI ZA ZABAVO
4	POSLOVNI PROGRAMI

TABELA - UPORABNIŠKA PR. OPREMA

1. STORITVENI PROGRAMI

Storitveni programi so namenjeni izdelavi najrazličnejših izdelkov. Uporabnik s spoznavanjem storitvenih programov pridobi znanje, ki ga lahko potem uporabi pri izdelavi. Med storitvenimi programi so najpomembnejši:

1. programi za delo z besedili,

2. programi za delo s preglednicami,

3. programi za delo s tabelami podatkov in

4. programska orodja.

1.1 Urejevalniki besedil

Med najbolj razširjenimi storitvenimi programi so urejevalniki besedil. To so programi za pisanje besedil in njihovo obdelavo.po nekaterih podatkih porabimo skoraj 3/4 vsega časa pred računalnikom za delo z urejevalniki besedil. S takim programom so lahko narejene celo revije ali knjige.

Kot zanimivost: Na internetu so preizkusni in brezplačni programi, ki jih lahko preneseš na svoj računalnik. Eden takih je tudi urejevalnik besedil Text Pad. Najdeš ga na strani http://www.textpad.com/. Je sicer majhen, a izredno učinkovit. Mogoče ga je uporabljati za pisanje besedil, ima pa tudi podatke, ki olajšajo delo programerjem in izdelovalcem spletnih strani.

1.2 Preglednice

Programom za obdelavo podatkov v tabelah pravimo programi za delo s preglednicami ali na kratko preglednice. S sodobnimi programi lahko obdelujemo preglednice velikih razsežnosti, tvorimo lahko celo tridimenzionalne preglednice.

1.3 Zbirke podatkov

Programom za skladiščenje in delo s podatki pravimo zbirke ali baze podatkov . ti programi podajajo sistem za organizirano shranjevanje in omogočajo različna opravila s podatki (npr. iskanje, povezovanje, združevanje podatkov in statistične obdelave ter izpis poročil). Med najbolj znamenitimi programi za delo s podatki je program z imenom dBase. Razvijali so ga v študijske namene. V začetku sploh ni bil tržni izdelek, saj so ga dali v javno uporabo.

1.4 Programski jeziki

Najbolj splošna računalniška orodja so programska orodja ali programi za izdelavo programov s skupnim imenom programski jeziki. Omogočajo nam, da na priročnejši način zapišemo postopek, ki ga naj računalnik izvede. Sestavni del programskih jezikov je prevajalnik, saj prevaja v programu zapisane ukaze v procesorju razumljive operacije. Poznamo veliko programskih jezikov, naštela jih bom le nekaj:

1. Basic ( začetnikova vsenamenska simbolična koda ukazov). Je razmeroma počasen vendar tudi zelo enostaven.

2. Fortran je višji programski jezik, ki ga je razvila družba IBM za razreševanje znanstvenih problemov.

3. Logo je eden izmed enostavnejših programskih jezikov, ki so ga razvili za potrebe izobraževanja. Je zelo primeren za uvajanje začetnikov za delo z računalnikom.

4. Pascal je zelo močan programski jezik, ki je dobil ime po Blaisu Pascalu [.2] [.3] Prilagojen je za reševanje raznovrstnih nalog.

5. Cobol je višji programski jezik, ki je namenjen predvsem za ekonomično

obdelavo poslovnih podatkov.

GRAFIKON

DELEŽ UPORABNIKOV RAZLIČNIH PROGRAMOV V ZDA

( IGRE, UREJEVALNIKI BESEDIL, PREGLEDNICE, BAZE PODATKOV, GRAFIKA, KOMUNIKACIJE, MULTIMEDIA.)

2. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI

To so razni programi za učenje jezikov, matematike, uporabe računalnika, leksikoni, slovarji, pa tudi simulacijski programi za učenje vožnje z avtomobilom ali celo letalom. Ti so bili izdelani zato, da učenec dobi ustrezne izkušnje, ne da bi tvegal življenje ali škodo na dragi opremi. Istočasno pa preproste simulacije uporabljajo tudi za zabavo. Tak program ti omogoča, da pristaneš na Mesecu ali voziš dirkalni avto, čeprav se vse to dogaja v tvoji sobi.

Zadnja leta je zelo znan program za učenje tujih jezikov Talk to me. Z računalnikom se lahko pogovarjamo, izgovarjamo beseda ali stavke, rešujemo naloge… računalnik pa nas ocenjuje in opozarja, če smo kaj storili narobe.

Veliko leksikonov, slovarjev in enciklopedij lahko najdemo tudi na internetu. Npr:

http://www.2.arnes.si/~sopblorg/slovar.htm ugankarski slovar (ponuja vam čez 50000 besed, ki se pogosto pojavljajo v križankah)

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI

ENCIKLOPEDIJE UČENJE JEZIKOV

SLOVARJI LEKSIKONI

SIMULACIJSKI PROGRAMI

3. PROGRAMI ZA ZABAVO

To so razni programi za urejanje različnih zbirk, npr. fotografij, znamk, družinskih dreves…

To skupino lahko razdelimo na:

1. i gre

2. grafiko in

3. zvok

RAČUNALNIK

3.1 Igre

Pred leti so bile najbolj razširjena uporabniška programska oprema računalniške igre. Gre za zanimiv spekter ugank, nalog in novih izzivov.

In kako je sploh prišlo do računalniških iger?

Računalniški navdušenci bi rekli, da so te igre nastale s prvimi računalniki okoli leta 1940. za mnoge je delo z računalnikom igra, četudi ga uporabljajo v resne namene. Podobno menijo tudi iznajditelji.

Program za igranje šaha so začeli razvijati že zelo zgodaj, med 1940 in 1950. pripraviti računalnik na igranje šaha je bilo dolgotrajno in počasno delo. Prva računalniška šahovska igra je stekla leta 1956 v Los Alamusu, v ZDA. Od takrat pa do danes so se šahovski programi zelo razvili in postali so mnogo močnejši.

Do pravega preloma je prišlo, ko so programerji namesto že dolgo znanih iger začeli ustvarjati nove prav za računalnike. Te nove igre so izkoristile računalnikovo potrpežljivost in njegovo čudežno sposobnost pomniti podatke in jih na razne načine sestaviti. Imenovali so jih pustolovske igre. V pustolovski igri igralec potuje po svetu pustolovščin. Računalniku poveš, kam bi rad šel- na sever, jug, vzhod ali zahod- in kaj bi rad delal. Eno prvih pustolovskih iger, imenovano Pustolovščina, so sestavili računalniški strokovnjaki ob koncu sedemdesetih let v ZDA.

In zakaj tako radi igramo igre na računalnik:

1. računalnik je vedno pripravljen igrati,

2. opravi vse nepriljubljeno delo,

3. ne goljufa in

4. računalnik je dober učitelj.

Vsekakor pa nam kljub temu računalnik ne more nadomestiti iger s prijatelji. Nevarno je tudi, da se zasvojimo z računalniškimi igrami. Zato ne pretiravajte!

Kot zanimivost pa še: najboljša igra leta 2000 (po mnenju Gamespota) je bila The Simps. Morda jo poznate, to je simulacijska igra, s katero usmerjate življenje družine.

3.2 Grafika

V prve računalnike je bilo možno vnašati le števila in besedilo. Počasi so začeli v računalnike vgrajevati dodatke, s katerimi je bilo mogoče prikazovati tudi risbe in slike, ki so na začetku smele vsebovati le nekaj barv. Po 80-ih letih so izdelovalci računalniške programske opreme razvili mnogo novih programov za obdelavo slik, risb in drugih grafičnih izdelkov. Rodila se je računalniška grafika. Računalniška grafika so točke, črte, liki, ploskve in drugi likovni elementi,ustvarjeni z računalnikom. Področje računalniške

grafike je zelo široko. Svet je poln podob in barv. Grafični znaki nam tako pogosto povedo več kot tisoč besed. Če so grafični znaki domiselno oblikovani, lahko hitro in brez zamudnega branja razumemo njihovo sporočilo.

Računalniško grafiko pa uporabljamo tudi v tehniki. Z uporabo programov za CAD [1] lahko rišemo načrte in oblikujemo izdelke. Npr. arhitekt lahko že pred začetkom gradnje vidi, kakšna bo zgradba, ko bo zgrajena. Tako lahko morebitne pomanjkljivosti odpravimo že pred začetkom izdelave. Ta program za CAD uporabljajo v strojništvu, arhitekturi, gradbeništvu, tekstilni industriji in drugod.

Če bi na računalniku lahko le prikazovali risbe, ki smo jih prej narisali na papir, slike, naslikane z vodenimi, oljnimi ali kakimi drugimi barvicami in fotografije, bi bil svet računalniške grafike nezanimiv in dolgočasen. Tisto, kar prinaša novo kvaliteto so grafična orodja, obdelave in učinki.

3.3 Zvok

Zvok je posebno zanimiv pri igranju, saj se da z zelo preprostimi zvočnimi učinki doseči, da računalniška igra resnično zaživi. To seveda ne velja samo za igre. Veliko računalnikov uporablja svoje zvočne zmožnosti tudi drugače, npr., da s kratkim piskom označi pritisk na tipko, ipd.

Na vsakem računalniku, ki ima vgrajene zvočne naprave, lahko zaslišiš vsaj preproste tone. Na nekatere računalnike lahko tudi programiraš, seveda pa moraš imeti precej glasbenega predznanja.

In kako lahko računalniki proizvajajo zvok?

Podobno kot v dvojiškem kodu predstavimo številke, črke ali grafične simbole, lahko zabeležimo tudi zvok. Za računalnik je ta kod seveda elektronski signal, ki ga imenujemo digitalni signal. Elektronsko so dvojiške številke predstavljene z dvema različnima napetostma. Grafično prikažemo spremembo kot pravokotni val ali impulz. Pogostost spreminjanja vrednosti impulza pravimo frekvenca.

Leta 1982 sta firmi Roland in Sequential Circuits Inc. Razvili standard MIDI[.4] [.5] [.6] Obstaja seveda še več programov za poslušanje glasbe, npr. winamp.

4. POSLOVNI PROGRAMI

Ti programi so namenjeni predvsem informiranju na različnih ravneh poslovanja. Uporabni so za vodenje knjigovodstva, porabe sredstev, izračun dohodnine itd.

Ni jih mogoče kupiti v trgovinah, saj jih v podjetjih uporabljajo za natančno določene naloge v zvezi s proizvodnjo, poslovanjem in upravljanjem podjetja. Take programe po meri izdelajo programerji po zahtevah določenega uporabnika. Za te programe je značilno, da ¨niso nikdar končani¨, saj jih programerji nenehno prilagajajo željam uporabnika, pa tudi zakonodaji, če so programi vezani nanje.

Tako smo se sprehodili skozi uporabniško programsko opremo in ugotovili kaj vse nam ponuja: urejevalnike besedil, preglednice, zbirke podatkov, programske jezike, izobraževalne programe, igre, grafiko, zvok in poslovne programe.

Zavedati se moramo, da so ti programi zato, da bi nam koristili in nam pomagali, ne pa zato, da bi nas zasvojili in nam škodovali!

Ko uporabniško programsko opremo kupujemo, se je dobro odločiti le za programe, ki jih resnično potrebujemo in jih bomo uporabljali.

Že dolgo pa velja, da je pomembnejše, kakšen program uporabljaš, kot kako dober računalnik imaš. Čeprav gre oboje običajno kar z roko v roki. Novi programi pač zahtevajo vedno boljše in zmogljivejše računalnike!