Priporočila za oblikovanje naloge

RAZRED:

MENTOR:

PREDMET:
 
 

1 OBLIKOVANJE NALOGE:

• naloga je napisana z računalnikom,
• na belem papirju formata A 4 z robovi:

                                        spodnji 30 mm

• Razmaki med vrsticami so ena in pol,
• velikost črk je 12.
• Paginacija (številčenje strani) poteka tekoče z arabskimi številkami blizu zunanjega roba na vrhu strani (desni zgornji rob).

• ustanovo (uradni naziv šole in kraj)
• ime in priimek avtorja/avtorjev naloge
• naslov in podnaslov naloge
• vrsto naloge (npr. referat, seminarska naloga, projektna naloga, maturitetna naloga)
• razred
• ime in priimek mentorja/mentorjev
• predmet, pri katerem je nastala naloga
• kraj in datum naloge

Za naslovno stranjo in različnimi vrstami kazal začnemo pisati besedilo (tekst). Nad tekstom lahko oblikujemo sprotni naslov, ki ga od besedila ločimo s črto. Sprotni naslov vsebuje naslednje bibliografske elemente:

PRIIMEK, I. Naslov naloge. Vrsta nal., II. gimnazija Maribor, leto.

4 IZVLEČEK – abstrakt (ISO 214)

Če naloga vsebuje tudi izvleček, ga uvrstimo takoj za naslovno stranjo. Vsebuje največ 200 besed, v njem pa zajamemo smoter, metode, izsledke in sklepe raziskave. Damo ga v okvir 70 x 103 mm. Napišemo ga v jeziku naloge, lahko pa tudi v angleščini, skupaj z bibliografskim opisom in podatkom o številu ilustracij, preglednic in referenc, brez odstavkov v tretji osebi, z uporabo in razlago kratic in z dodanimi gesli.

5 KAZALA so za naslovno stranjo in so lahko:

• kazalo vsebine
• kazalo preglednic
• kazalo slik
• kazalo grafikonov
• kazalo prilog.

Za oštevilčenje poglavij uporabljamo arabska števila in dekadni sistem. Poglavja označujemo s števili od 1 dalje. Za številom ne pišemo pike. Podpoglavja ločimo s piko (npr. 1.1). Iz velikosti črk je razviden rang poglavja:

poglavja 1, 2, 3                                            VELIKE ČRKE, POLKREPKO

poglavja 1.1, 1.2, 1.                                        VELIKE ČRKE

poglavja 1.1.1, 1.1.2                                    male črke, polkrepko

poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2                                  male črke

7 PREGLEDNICE, GRAFIKONI, SLIKE…

• imeti morajo zaporedno številko in naslov,
• naslov preglednice mora biti nad preglednico,
• naslov grafikona ali slike pod njima.

• označimo jih z zaporednimi številkami,
• vsaka priloga naj se začne na novi strani,
• v tekstu se na priloge sklicujemo (Priloga 1).

Kadar povzemamo besedila drugih avtorjev, moramo v nalogi to tudi primerno označiti. Tuja besedila lahko povzemamo na dva načina:

s citiranjem (dobesedno navajanje besed) ali parafraziranjem (besede tujega avtorja razložimo oz. povemo z drugimi, svojimi besedami).

Kadar citiramo, moramo biti zelo pazljivi in natančni. Citat (navedek) moramo pravilno označiti (npr. z narekovaji, ležečimi črkami), bibliografski vir pa takoj označiti z bibliografsko opombo, ki je lahko opomba pod črto, končna opomba (numerično citiranje) ali takoj za citatom v oklepaju (avtorsko citiranje).

Pri navajanju virov v referatu, projektni ali seminarski nalogi priporočamo avtorsko citiranje, to je navedba avtorja in letnice izdaje citiranega dela med tekstom v oklepaju (Jambrek, 1992). Več del istega avtorja v istem letu razmejimo z oznakami a, b, c… Na koncu v bibliografiji, ki jo navedemo na posebnem listu, pa avtorsko citiranje navedemo takole:

JAMBREK, P. (1992). Uvod v sociologijo. Ljubljana : DZS.

7.1 PRIMER UPORABE CITATA IN AVTORSKEGA CITIRANJA

• Citiranje:

• Parafraziranje

V končni bibliografiji (Citirani viri ali Navedeni viri) pa bo bralec naloge lahko našel popolni bibliografski zapis citiranega dela:

JOGAN, M. (1999). Evropa (ne)enakih možnosti spolov. V: Anthropos, 31, 4/6, str. 142-149.

8 UPORABLJENI VIRI – KONČNA BIBLIOGRAFIJA

Vse vire, ki jih v nalogi uporabljamo, na posebnem listu navedemo na koncu naloge. Končno bibliografijo imenujemo navedeni viri ali uporabljeni viri. Vire navajamo po abecednem redu avtorjev, pri anonimnih delih pa po abecedi naslova.

8.1 MONOGRAFIJE

8.1.1 Monografije – en avtor:

JAMBREK, P. (1992). Uvod v sociologijo. Ljubljana : Državna založba Slovenije.
 

8.1.2 Monografije – dva ali trije avtorji:

HARALAMBOS, M.; M. Holborn (1999). Sociologija : teme in pogledi. Ljubljana : DZS.

8.1.3 Monografije – več kot trije avtorji:

BARLE, A. et. al. (1998). Uvod v sociologijo. Ljubljana : DZS.

UVOD v sociologijo. (1998). Ljubljana : DZS.

8.2 DELI PUBLIKACIJ

8.2.1 Članki v monografiji, zborniku:

JOGAN, M. (1987). Osvobajanje žensk in družina. V: Sociološke teme. Ljubljana : Zveza organizacij za tehnično kulturo. Str. 295-309.

8.2.2 Članki v serijski publikaciji – reviji

JOGAN, M. (1999). Evropa (ne)enakih možnosti. V: Anthropos, 31, 4/6, str. 142-148.

JOGAN, M. (1999). “Evropa (ne)enakih možnosti.” Anthropos, 31, 4/6, str. 142-148.

8.2.3 Članki v serijski publikaciji – časniku

DOGŠA, I. (1995). Učenci in šolske ocene. V: Večer, 10. april, str. 18.

DOGŠA, I. (1995). “Učenci in šolske ocene”. Večer, 10. april, str. 18.

8.3 URADNI DOKUMENTI

ZAKON o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije, 53 (29. II. 1996) 12. Str. [841]-862.

8.4 ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE

PREŠEREN, F. (1996). Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna. [online]. [Citirano 5. okt. 1998]. Dostopno na URL naslovu:

http://www.educa.ff.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/.
 
 

Pripravila: STEINBUCH Majda,dipl. bibliotekarka
 
 

Nazaj Informatika Naprej Informatika 1 Projektna naloga