RADOVICA

Radovica je obmejna vas z Hrvaško, ki leži v jugozahodnem delu Slovenije. Leži na okoli 400 metrov nadmorske višine. Vas je gručasta in leži ob cesti “tretjega reda”.Leži na polici in pobočjih hriba Rebrine. Od tu je lep razgled na vzhodni del Bele krajine. Tu se cepijo poti proti Sošicam, Brašljevici, Drašičem, Krašnjemu vrhu in Boldražu. Južna pobočja hriba so zasajena z vinsko trto. Pridelujejo belo in črno vino. Njive imajo Radovci, kot jim pravijo po domače, v zahodnih in severnih legah. Na najbolj osojnih legah raste gozd, medtem ko so pašniki na pobočjih in tam, kjer zaradi zaraslega sveta ni mogoče gojiti drugih kultur. Pod vasjo je lepo opaziti apnenčaste skalne osnove in laporne krovnine.

pogled iz Bojanjske roke (foto:Martina Plesec)

 

Krajevna skupnost Radovica združuje štiri vasi: Bojanja vas, Krašnji vrh, Radoši in Radovica, le te pa si med seboj pomagajo in sodelujejo. Za življenje so bili tu že od nekdaj težki pogoji, ker je precej hribovit in kraški svet. Ljudje se ukvarjajo z vinogradništvom, poljedelstvom in vse manj z živinorejo. Težki pogoji za delo in državna meja pa ljudi že od nekdaj združujejo v razne organizacije in društva. Tako ima gasilsko društvo že skoraj šestdesetletno tradicijo, občasno deluje kulturno društvo in pevski zbor, ki poje večinoma v cerkvi. Zelo dejavno je tudi športno društvo, ki zbližuje stare in mlade v igrah in zabavah.

pogled iz Krašnjega vrha (foto:Martina Plesec)

 

Elektriko je Radovica dobila leta 1955, vodovod in asfalt pa imajo že 30 let. Zgodovinsko gledano so bili Radovci borci za človeške pravice in svobodno življenje. Tako iz teh krajev poznamo španske borce, kot tudi prve organizatorje v boju proti okupatorju v drugi svetovni vojni. Prav zaradi teh dejstev se Bela krajina imenuje zibelka partizanskega življenja.

pogled z Brašljevice(foto:Martina Plesec)

 

Radovica premore dve gostilni, eno trgovino in nenazadnje tudi en kmečki turizem. Radovci pa so zelo odprti in prijazni ljudje in med okoliškim prebivalstvom kroži o njih veliko lepih in zanimivih ljudskih pripovedk.

Stran uredila Martina Plesec,2.aG

2000/2001

 

nazaj