Manjšine - Minorities

Evropa je celina različnih narodov in jezikov. Države so se razvijale pogosto drugače kot so potekale etnične in jezikovne razmejitve. Moč Evrope je v raznolikosti njenih kultur in jezikov, ki dajejo pečat posameznim državam in regijam. V večini držav naše celine so tudi pripadniki drugih narodov, kultur in jezikov in te pojmujemo kot nacionalne, kulturne, jezikovne ali verske manjšine. Te živijo v državi tradicionalno skupaj z večinskim prebivalstvom. Povezuje jih veliko stvari, oblikoval jih je skupni zgodovinski razvoj, integrirani so v družbo večinskega prebivalstva.

Ustava Evropske unije našteva vrednote na katerih je unija utemeljena in te so: spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, v kateri vladajo: različnost, strpnost, pravica, solidarnost, enakost ter nediskriminacija.

Članstvo Slovenije v Evropski uniji prinaša našim manjšinam v Avstriji in Italiji, in tudi manjšinam, ki živijo v Sloveniji lažjo kulturno, izobraževalno, znanstveno, politično in infrastrukturno sodelovanje z matičnimi državami manjšin.

Pogosto pa se dogaja, da imajo pripadniki večinskega naroda težave s sprejemanjem dejstva, da ljudje v njihovem okolju negujejo lasten jezik in lastno kulturo, da želijo ohraniti svojo zgodovinsko dediščino, svojo posebno identiteto, ki so jo dobili s tradicijo iz lastne družine in iz zgodovine lastnega naroda. Manjšine se pogosto pozablja, prezira, celo izriva iz našega vsakdana.

Pogosto se zgražamo nad ravnanjem s slovensko manjšino v Italiji in Avstriji in hkrati govorimo, da je za manjšine pri nas dobro poskrbljeno. Ne zavedamo pa se, da sama postavitev dvojezičnih napisov ni dovolj. Manjšine je treba spoštovati kot pravnomočen in celovit narod znotraj naših držav. Upoštevati moramo njihov jezik, jim omogočiti celovito šolanje v njihovem materinem jeziku, dopuščati možnost za razvoj njihovega gospodarstva in jim dati dovolj političnih predstavnikov v naših državah. Saj nek narod lahko resnično živi in obstaja le, če je razvit in delujoč v celoti, torej kulturno, gospodarsko in politično. Če se to ne dogaja, manjšine počasi tonejo v neizbežni asimilaciji in ostajajo le folklorna zanimivost neke države.

Naloga prihodnosti Evropske unije je torej varstvo narodnih manjšin, kot del varovanja človekovih pravic. Naloga nas vseh pa je, da živimo tolerantno, strpno in dopuščamo drugačnost. Tako mladi kot ostali moramo torej skrbeti, da so vsi ljudje vedno in povsod obravnavani enako, pa naj bodo revni ali bogati, lepi ali grdi, črni ali beli, mladi ali stari, pripadniki Evropske unije ali člani ostalih držav, pripadniki večinskega naroda ali manjšin. Vsi smo po zakonu enaki in vsi imamo enake pravice in dolžnosti. Če se hoče Evropa uspešno soočati z izzivi, ki jo čakajo, mora biti zdrava navznoter.
Privlačna »vizija« prihajajoče Evrope se ne bo oblikovala čez noč. Evropejci se bomo morali začeti zanašati sami nase in se zavedati, da kljub temu, da smo vsi drugačni, pripadamo isti celini. Zaupanje drug v drugega bomo dosegli takrat, ko poleg poudarjanja svoje lastne identitete. bo vsak narod samozavestno sprejel tudi druge evropske identitete za svoje.

Hvala!

Aljaž Šemrov – Osnovna Šola Pivka