|
LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ »SNEG«
Ob svetovnem dnevu snega, 22. januarja 2012, je Društvo GORA razpisalo LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ na temo »SNEG«.
Sodelovali so lahko osnovnošolci v treh starostnih skupinah:
- 1. triada: z literarnim in likovnim ustvarjanjem s predlaganim podnaslovom »Snežna doživetja«.
- 2. triada: z literarnim in likovnim ustvarjanjem s predlaganim podnaslovom »Snežna pravljica«.
- 3. triada: z literarnim in likovnim ustvarjanjem z naslovom »Sneg«.
Na natečaju je sodelovalo vseh pet osnovnih šol in njihovih podružnic iz ajdovske občine.
Strokovna komisija je v skladu z razpisnimi pogoji pregledala 267 likovnih del in 70 literarnih del.
V ožji izbor in na razstavo so se uvrstila 103 likovna dela, med njimi 9 nagrajenih izdelkov, ter 16 literarnih, med njimi 9 nagrajenih del.
Avtorji in mentorji uvrščenih in razstavljenih del so prejeli priznanja za sodelovanje, najboljših devet avtorjev iz vsakega področja (po mnenju strokovne komisije) pa tudi nagrade.
Te so bile podeljene v soboto, 10. marca v Športnem parku Tiha dolina na Predmeji. Ravno na dan, ko so obeleževali spominski pohod smučarjev na Vojsko.
Zbralo se je lepo število sodelujočih in njihovih staršev, pohodniki in njihovi spremljevalci, predstavniki društva in medijev.
Pozdravil jih je predsednik društva Gora Duša Brus, zaplesale pa so male mažoretke in plesalci prvih razredov OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine.
Ob koncu razglasitve so bili gostje postreženi s toplo malico, čajem, kavo in sokovi. Kljub mrazu, so se veseli in zadovoljni vrnili domov.
Na likovnem področju prejmejo nagrado za najboljši izdelek:
- BLAŽKA KRAPEŽ, učenka 1. razreda OŠ Otlica, s sliko»ZIMA« , pod vodstvom mentorice Silve Copič
- UROŠ JAKLIČ, učenec 2. razreda OŠ Danila Lokarja, Enota s prilagojenim programom, s sliko »SKAKALEC«, Mentorici: Vanesa Pev Stibilj, Petra Premrl
- MARJETKA PUC, 2. razred OŠ Col, podružnica Podkraj »SNEŽNA KRALJICA SEM« Mentorici: Katja Turk Medvešček. Radislava Velikonja
- ZALA KOSMAČ, 3. razred, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina »NA SNEGU«
Mentorica: Katja Gortnar
- SUMEJA HALILOVIĆ, 4. razred, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina »PLES SNEŽINK« Mentorica: Anuša Blažko
- IZA KRANJC, 5. razred, »DIRKA S SANMI«, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Mentorica: Nataša Rupnik
- ANA VELIKONJA, 6. razred OŠ Otlica»SMUČAJMO VSI« Mentorica: Silva Copič
- TINE MARC, 9. razred OŠ Danila Lokarja, Enota s prilagojenim programom »SMUČAR« Mentorica: Nataša Rupnik
- SARA PUC, 9. razred OŠ Col »DIVJINA GORE« Silva Karim
LITERARNE NAGRADE
ZIMSKE SANJE
Bele snežinke,
po zraku letijo,
kot zvezdice svetle
me nežno zbudijo.
Jutro je lepo
sonce že sije,
srček moj mali
veselo mi bije.
Hitro se oblečem,
na plano zdrvim
snežinko svetlečo
v dlan ulovim.
Metka Kerkoč
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
Mentorica: Lilijana Rijavec
SNEŽNA PRAVLJICA
Pravljica je včasih zvita
včasih pa navita.
Ima rdeče oči rjave zobe
in črne roge.
Pravljica je mravljica
ki na tem svetu straši,
POZOR OTROCI! ko nastopi noč
pravljica oživi in zemljo pobeli.
Pravljica mravljica
ima rajši mame kot otroke
ker se boji, da otrok jo poškropi
ter sneg se odtali in pravljica ostari!
Urban Volk
OŠ Dobravlje
Mentorica: Vanja Rušt
PESMICA O ZIMI
Zima bela,
starka stara,
k nam v vas je že prišla.
Mraz je spremljevalec njen.
Spremlja jo še sneg in burja.
Mi otroci radoživi veselimo se je že.
Čez drm in strm se bomo spustili,
za konec še snežaka naredili.
Tri kepe na kup zvalili,
korenček za nos zataknili,
oči iz oglja naredili,
v roko metlo zasadili
in na glavo še klobuk pokrili.
To je naš snežni junak
po imenu Korenjak.
Mojca Pregelj
OŠ Col, podružnica Podkraj
Mentorica: Katja Turk Medveščak
NAGAJIVA KEPA
Nekoč, pred mnogimi leti je bila ena kepa. Neprestano je nagajala drugim kepam, zato so jo poimenovale Nagajiva kepa. Vse druge kepe so bile poslušne in so ubogale kraljico kep. Nagajiva kepa pa ni bila takšna. Ves čas je pohajala naokrog, zelo rada je imela pustolovščine.
Nekega hladnega jutra je sklenila, da se bo šla potepat po širnem svetu.
Najprej je obiskala Afriko, a tam je ljudje niso bili veseli. Najprej so se čudili, kaj je to. Ko so izvedeli, da je narejena iz snega, jih je kar zmrazilo. Poslali so jo drugam. Nagajiva kepa je tako obiskala še Ameriko, Azijo in Avstralijo. A nikjer ni bila dobrodošla. Od povsod so jo podili stran. Kepa ni vedela, kaj naj stori. Počutila se je izgubljeno. Sklenila je, da se bo vrnila domov. Toda, kje je njen dom? Je to Evropa? Povprašala je ljudi, kje je sedaj zima. Povedali so ji, da je v Evropi, v Sloveniji. Odločila se je in odpotovala domov. Doma jo je že čakala družina, na tisoče malih in velikih, pridnih in nagajivih, veselih in žalostnih kep. A Nagajiva kepa je bila najbolj vesela od vseh, saj se je vrnila domov. Vsem je obljubila, da jim bo naslednjič povedala, kam bo potovala.
Neža Velikonja Krašan
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
Mentorica: Katja Rijavec
ČAROBNI DAN
Sredi zime je zmanjkalo snega. O, groza, kaj pa zdaj? Otroci so bili žalostni, toda bili so sami krivi. Ker so sneg metali drug v drugega, v živali in drevesa, ga je čarovnik Čudek vzel. Sneg je poslal v Afriko, iz Afrike pa je uvozil sonce.
Po vsem svetu so se temu čudili, čarovnik pa se je samo smejal. Tako zelo se je smejal svoji čarovniji, da bi se kmalu zadušil. Prebivalci Evrope so sklenili, da bodo šli sami v Afriko po sneg. In res so šli. Sneg so naložili na letala in ladje in ga prepeljali v Evropo. V Afriko pa so vrnili žgoče sonce. Toda čarovniku Čudku to ni bilo všeč. A kaj je mogel. Pustil je Evropejcem sneg, Afričanom pa sonce. Evropejci so bili veseli zimskih radosti, Afričani pa tega, da jih ni zeblo.
Mark Gomizelj
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
Mentorica: Katja Rijavec
LETEČI SNEŽAK
Pred davnimi, davnimi časi je živel Leteči snežak. Zelo rad je letel. V rokah je držal čudežno metlo. Letal je dneve in noči, letel je do Afrike, Tunizije, Grenlandije in do drugih dežel. Njegova najljubša hrana so bile klobase z majonezo, včasih pa je pri kakšni hiši ukradel kos potice ali pite, če ga je gospodinja postavila na okno. Leteči snežak pa ni še nikoli letel do Dežele mravelj. Tja si je zelo želel oditi. A kaj, ko se nekega jutra zbudi in ni več mogel leteti. Ponoči se je močno udaril v metlo in zjutraj ni mogel več leteti. Obiskal je zdravnika. Ker pa se je zima že bližala koncu, je moral zdravnik dati snežaka v hladilnik. Komaj in komaj ga je stisnil noter. Bal se je namreč, da se bo stopil, preden mu bo pozdravil metlo. Leteči snežak ni vedel kje je in kaj bo zdravnik z njim počel. Zdravnik pa ga je temeljito pregledal in mu napovedal operacijo. Tega se je snežak zelo ustrašil. Zdravnik pa ga je potolažil, češ da ne bo nič hudega. Povedal mu je, da mu bo metlo prišil na roko. In res, zdravnik je vzel najbolj debel sukanec in mu z nekaj šivi prišil metlo. Snežak je spet lahko letel. A ni odletel v Deželo mravelj ampak domov k svojim bratom, v Deželo ledu. In srečno so živeli do konca zime.
Hana Volk
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
Mentorica: Katja Rijavec
BABICA ZIMA
Neža je praznovala rojstni dan. Na zabavo je povabila svoje prijatelje. Ker je zunaj zapadel sneg, so se šli sankat in kepat. Naenkrat je zapihal leden veter. Na saneh, ki sta jih vlekla dva bela konja, se je pripeljala gospa v belem plašču posutem z ledenimi kristalčki in dolgimi belimi lasmi na katerih so se bleščale snežinke.
Ustavila se je pri začudenih otrocih, ki so jo radovedno ogledovali. Dotikali so se njenih bleščečih sani in božali konje. Gospa se je predstavila kot Babica Zima. Pripovedovati jim je začela, da živi v čudoviti deželi, kjer je veliko snega, snežni gradovi in drsališča… Povabila jih je na obisk. Otroci so veseli poskakali na sani. Peljali so se skozi gozd, visoko v gore. Ko so se konji ustavili so zagledali veliko ledeno jezero na katerem so se drsali sneženi možje. Babica Zima jim je razkazala svojo deželo, kjer je bilo vse narejeno iz snega in ledu. Bili so navdušeni, vendar jih je zelo zeblo, zato so prosili Babico Zimo, naj jih odpelje domov. Posedli so na sani in konji so jih odpeljali proti domu. Ob slovesu je Babica Zima Neži podarila sneženo kroglo in obljubila, da jih bo spet obiskala saj se je imela v njihovi družbi zelo lepo.
Navdušeni otroci so odhiteli k staršem, da bi jim povedali kaj se je zgodilo. Nežina mama jim je postregla z vročim čajem in torto. Neža je sneženo kroglo postavila v svojo sobo in si zaželela, da bi bile vse zabave za njen rojstni dan tako zanimive.
Lara Remškar
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
Mentorica: Marjetica Stopar
ZIMA BREZ SNEGA
Nekoč je živel deček po imenu Filip, star je bil 10 let. Starši so mu umrli v prometni nesreči, ko je bil še majhen. Zato je živel v sirotišnici na koncu mesta.
Leto se je bližalo h koncu in z njim hkrati tudi 6. december. Filip ni vedel, kaj bi naročil Miklavžu, naj mu prinese to leto. Bal se je, da ne bo snega in bodo tako odpadle vse igrice na snegu, tudi sankanje. Ugotovil je, da toliko igric, kot je na snegu, ne more dati nobena igrača, pa tudi snega se nikoli ne naveličaš.
Ko pa je ravno začel preštevati, koliko snežakov in koliko kep snega so naredili lansko leto, kako so se z njimi kepali, je zazvonil zvonec in moral je iti h kosilu v jedilnico. Pri kosilu je srečal prijatelje in jih vprašal, kaj so napisali sv. Miklavžu, naj jim prinese. Vsi fantje so imeli super ideje, le on ni vedel, kaj bi napisal.
Le še sedem dni, pa bo Miklavž nesel darila po svetu, a kaj bo prinesel njemu, če ne bo nič napisal. Kar naenkrat pa ga je prešinila zamisel, kaj bi si lahko zaželel. Vzel je papirnati list in nanj napisal:
»Dragi Miklavž
Za to leto te prosim le to, da bi zapadel sneg.
Filip Krkoč«
Bil je 5. december zvečer in vsi otroci so že pričakovali naslednje jutro. Ko so se zbudili, so vsi videli darila v sobi, le Filip ga ni dobil. Bil je zelo žalosten, saj so vsi imeli nove igrače, le on ne.
In dnevi so minevali hitro in takoj je prišlo silvestrovo. Vsi so komaj čakali novo leto, Filip pa se ga ni veselil. Skupno praznovanje naj bi bilo v jedilnici, a Filip se je odločil, da bo novo leto dočakal v svoji sobi. Gledal je svojo ročno uro, ki jo je dobil prejšnje leto od Miklavža – kazalci so kazali 23.59.50. Iz jedilnice se je slišalo: »Deset, devet, osem, sedem, šest, pet, štiri, tri, ena, SREČNO NOVO LETO!« in vsi so začel skakati in ploskati. Zunaj pa je kar naenkrat začelo snežiti. Filipu se je uresničila želja – začelo je snežiti. Odhitel je v jedilnico, vso lepo preurejeno, in tam vsem voščil srečno in zdravo novo leto in hkrati povedal , da zunaj sneži. Vsi so stekli k oknom in bili tudi oni veseli prvega snega.
Filip je bil vesel, saj je dobil najlepše darilo, ki ga otrok lahko dobi – SNEG.
Matej Kompara
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, podružnica Lokavec
Mentorica: Mara Obed
BOŽIČNA PRAVLJICA
»Kaja igraj se z mano z lego kockami!«
»Nehaj Tilen, ne vidiš, da se učim?!«
Kaja in Tilen sta si bila vedno v laseh, še posebej sedaj, v zimskem času, saj nista poznala pravega pomena božiča.
Snega ni bilo, zato jima ni bilo kaj početi, zato se je Kaja ves čas gulila, da so njeni možgani postali že čisto obrabljeni. Tilen pa je posedal na oknu. Prijatelja Blaža ni mogel obiskati, saj je šel z družino na smučanje, on pa je obtičal z dvema »ženskama«, ki mu ne znata reči drugega, kot naj neha. Tilen je pomislil na očka. Odkar je umrl, božič, ki naj bi bil družinski praznik, ni bil več pravi.
»Sneg, sneg!!!« je tulila Kaja. Tilna je vrglo iz postelje in je kar v pižamici stekel k sestri, ki je stala na zasneženem pragu. Snežinke so padale po dvorišču in ga prekrile z belo barvo.
Nenadoma se je zableščalo in Kaja in Tilen sta izpuhtela.
Kaja se je omotično prebudila. Ozrla se je. Še vedno je bila na dvorišču, le da je skupaj s Tilnom iz neznanega razloga ležala na hladnem snegu in grozila ji je podhladitev.
Nežno je vzdignila Tilna, ki se še ni prebudil in ga odnesla v hišo.
Tam pa sta bila mama in očka obkrožena z sneženimi bitji. Kaja je spustila Tilna, da je padel po tleh in stekla objet očeta. A objela je le prazen zrak. Očka je bil duh. In to pravljičen.
»Očka ? A kaj ti nisi tu?« je razočarano vprašala Kaja.
»Vedno sem tu.« je rekel.
»Vedno, a vi se tega ne zavedate, zato mislite, da je božič navadna izmišljotina in ga ne spoštujete več. To pa ni prav! Božič je čas za družino. In vi ste še vedno družina, Kaja.« je še dodal…
Potem sta izpuhtela, mama in očka in vse. Tilen in Kaja sta se vrnila. Kaja pa je dobro razumela, kaj ji je očka želel sporočiti… in upoštevala ga je.
»Kaja, igraj se z mano z lego kockami!«
»Seveda, Tilen. Saj je vendar božič, ki pa je čas za družino, ne pa za učenje.«
Iza Kranjc
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina
Mentorica: Lilijana Rijavec
|
 |
