V tem tednu smo brali Pavčkove pesmi, se pogovarjali o njih in sestavili nove. 
Pri podaljšanem bivanju pa smo uredili pano.  

Pesem o pokvarjeni margarini

Mama šla je v trgovino
in si kupila margarino.

Ko margarino je odprla,
je skoraj umrla,
a je vseeno samo omedlela,
saj ji je margarina zasmrdela.

Vrgla jo je v smeti
in spet normalno naprej živi.

Denis Črnič

Pesem o kaktusu

Kaktus je nevarna reč,
če se zbodeš,
ti postane prst rdeč.

Pri tem po hiši drviš
in na glas kričiš.

To boli, da je hudo,
kot še nikdar ni bilo.

Ko pa se malo umiriš,
vidiš, da še živiš.

Tadej Črnič

Pesem o sosedi

Ko se soseda prebudi,
na glas zazeha, zakriči,
da pol vasi zbudi.

Ko sosede ni doma,
vsak v miru spi, dokler se le da.

Špela Slokar

Šestnajst dinozavrov

Prvi dinozaver je gluh,
drugi ne je muh.

Tretji gre čez griče,
četrti meče ptiče.

Peti čez goro leti,
šesti se malega loti.

Sedmi brca koklje,
osmi je zletel v oglje.

Deveti drevo seče,
desetega noga peče.

Enajsti klapo tepe,
dvanajsti je star kot Pepe.

Trinajstega luna nosi,
štirinajsti za kruh prosi.

Petnajsti je vejo požrl,
šestnajsti pa je kuro scvrl.

Jure Kompara

Šaljiva pesem

Bil je lep sončen dan.
Tina se je na travniku igrala in močno kričala,
potem pa sladko zaspala.

Uživali smo zelo,
ker je Tina spala sladko.

»Ojej, nevihta bo,
Tina mokra bo.«

Tina se končno zbudi
in v nas začudeno strmi.
»Kaj buljite vame,
kot da sem brez pižame.«

Tina je vstala,
še enkrat zakričala
in proti domu zbežala.

Ana Štrukelj

Pesem o mavrici

Sončen poletni dan prekrili so oblaki,
prinesli dež in točo so, 
a žabici veselje v mlaki.

Ko vse hudo je minilo,
vreme se je razjasnilo.

Skozi dežne kapljice
opazovali smo čarobne barve mavrice.

Lepih pisanih je barv:
rdeča, oranžna, rumena,
zelena, modra in vijoličasta.

Sanjal sem, da onkraj mavrice sem bil,
kjer slasten mavrični sok sem pil.

Tam pravljice se rodijo
in med otroki živijo.

Aljaž Kompara

Pesem o živalih

Slon je debel kot balon
in težak kot kamion.

Račka je kosmata kot mačka.

Ptič je majhen kot mrlič.

Žirafa je dolga kot tuba iz basa.

Žaba skače kot baba.

Riba je rdeča kot goreča sveča.

Kamela je vijugasta kot marela.

Hrastača je mrzla kot kača.

Dihur je napihnjen kot metulj.

Muha je bolj debela kot suha.

Lisica ima dolg rep kot veverica.

Dinozavri so izumrli kot veliki čmrlji.

Kristina Slejko

Pesem o sanjah

Noč je prinesla sanje,
vse se je utopilo vanje.

Neka noga je sanjala,
da nikogar ne uboga.

Nek izgubljen papirček je sanjal,
da je vanj zavit krompirček.

Star časopis je sanjal,
da je poln zelenih lis.

Neki starodavni likalnik je sanjal,
da je računalnik.

Majhno javno stranišče
je bilo v sanjah letališče.

In neki predal je sanjal,
da je slavni slikar.

Medtem je vsa Ljubljana sanjala,
da je bolana.
Kjer bolezni mrgolijo
in prebivalci pred njimi bežijo.

Jaz pa sem sanjala, da čujem
in sanje zapisujem.

Pia Kobal

Pesem o medvedu

Prazna so medvedja usta,
prazna je medvedja skleda.

Medo otožno gleda,
zelo želi si meda.

Zgodaj zjutraj vstal je medved Bajsolin,
cel gozd že obtacal
je ubogi naš trpin.

Naenkrat pa zagleda
panje polne meda.

Mu srček je poskočil,
od sreče skoraj počil.

A čebele so se bale,
da ostanejo brez meda.
Skupaj so se zbrale
in napadle so medveda.

Medved ves popikan
teče in beži,
velik roj čebelic
jezno mu sledi.

Ni bilo medu,
da jezik bi pomočil vanj,
le ves prepoten in prestrašen 
se prebudil je iz sanj.

Anamarija Miletič

Pesem o muhi

Živela je muha.
Bila je zelo suha.

Nekega dne se je odločila,
da celo juho bo popila.

Ko pa je odletela,
so se krila ji vnela.

Končno je dobila juho
zraven pa še prikuho.

Ko pa se je le najela,
je postala predebela.

Takoj, ko se je v ogledalu uzrla,
je od kapi umrla.

Martina Lokar

Pesem o družini

Mama švigne iz postelje,
da še miš se ne zbudi.

Očka torbo si napravi
in v šolo odhiti.

Babica se z rolko vozi
in v zraku salte dela.

Dedek pa zakriči ves prevzet:
»Babica ne boj se zletet!«

Mali Peter danes kuha,
za kosilo naj bo juha.

Še sestra mu pomaga,
še sladica nam pripada.

»Nič čudno me ne glejte,
in nič se mi ne smejte.«

Zgodilo prvega se je aprila,
ko laž ima velika krila.

Urška Lokar

Pesem o veverici

Veverica Mica
ima košat rep kot lisica
in zvita je tudi kot ptica.

Si visoko v drevesni krošnji svoj domek uredi,
da lahko spomladi mladičke skoti in jih poleti vzgoji.

Ko jeseni lešnike skrije,
jih pozimi zlahka spet odkrije.

S svojimi jih zobki zmelje
in zaželi nam novoletne želje.

Maja Bratina