 |
 |
Rodil se je 9. maja v
Ajdovščini kot najstarejši od šestih otrok. Družina se je
preživljala z dohodki od majhne trgovine z usnjem in
strojarne. Po maturi na goriški realki se je 1910 vpisal na
dunajsko univerzo, najprej na romanistiko, nato pa je pod
vplivom prijateljev prestopil na medicino. Po končanem
študiju ga je poznanstvo z Jelko Špacapanovo, njegovo bodočo
ženo, spet pripeljalo v Ajdovščino, kjer je opravljal službo
zdravnika. Tu se je seznanil s sorojakom slikarjem Venom
Pilonom. Po specializaciji v Zagrebu zaradi šibkega zdravja
ni mogel opravljati težkega kirurškega dela. Tako je prišel
do prve zavestne odločitve za pisateljski poklic in leta
1933 v Sodobnosti objavi svojo prvo novelo Ples. Med vojno
je bil za krajši čas konfiniran v Medeji v Furlaniji, po
kapitulaciji Italije pa se je skupaj z ženo pridružil
partizanom. Po vojni je opravljal zdravniško službo do
upokojitve leta 1951, ko se je popolnoma posvetil
pisateljevanju. Umrl je v Ljubljani leta 1989. |
Leta 1958 je napisal zbirko
novel Sodni dan na vasi, za katero je prejel Prešernovo nagrado. V
svojih novelah je Lokar najpogosteje upodabljal ljudi iz Vipavske
doline in okolice, predvsem s Krasa. V besedilih z umetniško
tematiko, največkrat v zvezi s slikarstvom, pa so dodani esejistični
elementi. Zaradi subjektivnega opazovanja sveta in povezave z
ekspresionizmom njegova novelistika nima razvojnih značilnosti
slovenske proze.
Dela: Podoba dečka (1956), Sodni dan na vasi (1958), Leto osemnajsto
(1960), Srnjaček (1964), Dva umetnika (1965), Silvan (1970), Timove
igre (1977), Dom je jezik (1979), Rodovi (1980), Burja pred tišino
(1982), Samogovorniki (1984). |
 |
