Začel se je nekako tako…

Naš kulturni dan »GREMO SE GLEDALIŠČE« seveda.

Po zvočnikih na naši šoli so se ta dan neprestano javljali novinarji. Vedno znova so nas vabili na ogled gledališke predstave v telovadnici. Radijskim novinarjem je pred mikrofon uspelo privabiti tudi nekatere ključne gledališčnike in posneti krajše izjave.

Na drugem koncu šole se je fotografiralo, risalo, pisalo, oblikovalo. Nastal je gledališki list s pomočjo katerega smo še bolj natančno spoznali naše gledališke ustvarjalce.

»Kako neki nastanejo lutke? Kdo jih naredi? Kdaj jih v roke dobijo čisto pravi lutkarji?«, pa so vprašanja, ki so se ob izdelavi lutk porajala v glavicah naših najmlajših.

»Na naši šoli se zadnje čase dogajajo neke čudne stvari,« se je glasil prvi stavek televizijskega napovedovalca. Televizijska ekipa naše šole je z veliko vneme pripravila zanimivo oddajo. pred kamere jim je uspelo pridobiti najbolj zaslužno in zadnje čase zelo obremenjeno mentorico gledališkega krožka g. Simono Šmajs.

Medtem ko so nastajali radijski in televizijski članki, medtem ko so se pisali nepogrešljivi gledališki listi, medtem. ko so se izdelovale lutke, pa je plesno gledališki krožek v telovadnici vadil, vadil, vadil…

Bližal se je namreč veliki dan, ko se bodo s svojo predstavo GREMO SE POEZIJO predstavili na območnem srečanju gledaliških skupin v Sladkem vrhu. Po ogledu predstave ob koncu našega kulturnega dne smo lahko le slišali:« VAU, KAKO SO DOBRI!«

Polona HRASTNIK