20 LET OŠ SPODNJA KUNGOTA

Vse najboljše za te, draga šola!

Bil je tvoj dan, rdeča preproga, povabljeni gostje in presenečenje. Kakšno presenečenje? Velika prireditev!

Dogodki zadnjih dvajsetih  let so se pričeli vrstiti.

 Otroške igre in zbadljivke so nas popeljale v  čas izpred mnogih let, ki je opisan v zborniku, ki je bil izdan leta 2012. Prvošolčki so jih hudomušno prikazali.

O, Peter… kako že gre tista…

Peter Mašeter ma hlače na veter, pa veter zapiha, mu hlače odpiha.

 Stoji učilna zidana, Kje so tiste stezice in Moj očka ima konjička dva  so pesmice, ki so prijetno zvenele ob spremljavi citer. Naši pevci so se tudi tokrat izkazali. Citrarka Monika je obogatila njihov nastop in navdušila gledalce.

 Spomine  Nadice, Mirice, Silve, Stanke, Marjetke, Menike in Draga in Mirka, nekdanjih učencev šole,  so z gledalci podelili člani interesne dejavnosti  Poezija. Nekateri izmed njih so sedeli v dvorani in obujali spomine.

Ga. Silva (Zala H.): Letos poleti sem šla v kolonijo. To je bila moja prva in hkrati tudi zadnja kolonija. Sem čutila strašno stisko. Takšnih, ki so jokali, je bilo več, a jaz sem izstopala. Učiteljica mi je rekla, da me ne more več prenašati. Sem jokala od začetka do konca in nazaj. Ko so nas pripeljali domov, so me odložili pri bivši opekarni Košaki. Nobeden me ni prišel čakat. Skupaj z Viherovim Zdenkejom sma ga peš mahnila dol po Lajtnšpergi proti domu.

Meh je raztegnil Aljaž. Harmonika je na oder pripeljala naše folkloriste. Gledalci so pritegnili z glasnim ploskanjem.

S trave na travo, s cveta na cvet, letam in iščem roso in med.

V rosi se umijem, med pa pojem, res ne vem,

zakaj bi ga nosil požrešnim ljudem.

Nisem neumen, kot so čebele,

one so suhe, namesto debele.

One garajo, jaz pa ležim - a povem vam, prekrasno živim!

Instrumentalisti  so navdušili. Na odru so se jim pridružile še preostali petošolci, ki so se poigrali s šolskimi potrebščinami, postali eko frajerji…

Zaigrale so peresnice, žogice, zamaški, baterije… Premierno so predstavili tudi našo eko himno.

Kerstin je z violino povabila  na ples. Dejavnost, ki je v zadnjih dvajsetih letih  navdušila veliko učencev. Tokrat so jo predstavili tretješolci.

Vsako praznovanje se zaključi s torto. Tudi naše se je!

Nick, Tian, Jaša, Jan in Aljaž, ki so se preizkusili kot povezovalci prireditve, so bili z nastopom zadovoljni.

Rdeča lička in zadovoljen nasmeh je ob koncu prireditve z nami delila tudi Aisha, ki je v zgodbi, ki se je iztekla, odigrala glavno vlogo. Bila je šola in prav gotovo se ji bodo trenutki, ki jih je preživela na odru, vtisnili v spomin.

Hvala vsem. Veseli smo bili vašega obiska. Hvala, da ste z nami praznovali in se veselili  ter obudili naša pretekla leta. Iskrena hvala.

Ksenija Mitov